Politična stranka Zedinjena Slovenija – ZSi je na Komisijo za preprečevanje korupcije vložila prijavo suma nasprotja interesov in koruptivnega ravnanja v zvezi s prevozom dveh zasebnih prijateljic predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar v službenem vozilu Urada predsednice. V ospredju prijave ni prometna nesreča, temveč vprašanje, ali je predsednica sploh imela pravno pooblastilo, da zasebnima prijateljicama odobri uporabo državnega prevoza.
Prijava se ne nanaša na samo prometno nesrečo niti na pravico predsednice Republike Slovenije do varovanja ali zasebnega življenja. V njenem središču je precej ožje vprašanje: na kateri pravni podlagi lahko predsednica Republike Slovenije osebno odobri prevoz zasebnih prijateljic v državnem službenem vozilu, pri katerem se uporabljajo tudi delo državnih uslužbencev oziroma policistov-varnostnikov, varnostni postopki in druga javno financirana sredstva?
Urad potrdil, da sta bili sopotnici predsedničini prijateljici
Iz uradnega pojasnila Urada predsednice Republike Slovenije z dne 3. avgusta 2026, na katerega se sklicuje prijava, izhaja, da se je prometna nesreča zgodila med potjo predsednice iz Republike Hrvaške, kjer je preživljala letni dopust, na dogodek v Komendi.
Predsednica je potovala v službenem vozilu Urada predsednice Republike Slovenije Mercedes-Benz V 300. Poleg voznika-varnostnika in varnostnice sta bili v vozilu še dve sopotnici, ki ju je Urad predsednice izrecno označil kot »prijateljici predsednice«.
Urad je potrdil tudi, da je vozilo v lasti Urada predsednice ter da so prevoz in varovanje izvajali policisti-varnostniki iz Službe za varovanje predsednice republike.
Za prijavitelja je še posebej pomemben del uradnega pojasnila, po katerem se takšni prevozi izvajajo po predhodni varnostni presoji varnostne službe in »z odobritvijo predsednice republike«.
Prav ta navedba je postala eno osrednjih izhodišč prijave.
Če je namreč bila za vključitev zasebnih prijateljic v državni prevoz potrebna osebna odobritev predsednice, potem po mnenju prijavitelja predsednica pri tem ni bila zgolj pasivna varovana oseba, temveč je sodelovala pri odločitvi, na podlagi katere sta njeni zasebni prijateljici dobili možnost prevoza z državnim vozilom.
Kateri predpis predsednici dovoljuje takšno odobritev?
ZSi v prijavi posebej opozarja na razliko med pravico predsednice do varovanja in pravico zasebnih oseb do prevoza v službenem vozilu.
Urad predsednice je v svojih pojasnilih za varovanje predsednice navedel pravno podlago in se skliceval na ureditev, po kateri je predsednica varovana po drugi stopnji.
Toda po navedbah v prijavi Urad pri prevozu zasebnih prijateljic ni javno navedel niti konkretnega pravnega akta niti določbe, iz katere bi izhajalo, da lahko predsednica svojim zasebnim prijateljem odobri takšen prevoz.
Prijavitelj zato izpostavlja dve možnosti.
Prva je, da obstaja veljaven notranji akt, pisni sporazum ali druga pravna podlaga, ki predsednici izrecno omogoča, da po predhodni varnostni presoji odobri prevoz zasebnih tretjih oseb. Če takšen akt obstaja, mora KPK po mnenju ZSi preveriti njegovo vsebino in ugotoviti, ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi predpisani pogoji.
Druga možnost pa je, da takšnega pooblastila ni.
V tem primeru bi bilo treba preveriti, ali je predsednica brez ustrezne pravne podlage odločila o uporabi javnega sredstva v korist oseb, s katerima jo povezuje zasebni prijateljski odnos.
Kot je poudarjeno v prijavi, predsedničina lastna odobritev sama po sebi ne more predstavljati pravnega temelja za takšno uporabo državnih sredstev. Posamična odločitev mora imeti podlago v predhodno obstoječem pravnem pravilu.
Vprašanje nasprotja interesov
Drugi pomemben sklop prijave se nanaša na določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK.
Zakon od uradne osebe zahteva, da je pri opravljanju svoje funkcije pozorna na morebitno nasprotje interesov in se mu izogne. Zasebni interes pri tem ni omejen samo na neposredno denarno korist uradne osebe, temveč lahko zajema tudi korist drugih oseb, s katerimi ima funkcionar osebne, poslovne ali politične stike.
V konkretnem primeru po navedbah prijave obstoj osebnega odnosa ni stvar domneve. Urad predsednice je sam potrdil, da sta bili sopotnici prijateljici predsednice.
Isti Urad je hkrati potrdil, da je bil njun prevoz opravljen z odobritvijo predsednice republike.
Zato se po mnenju prijavitelja pojavlja položaj, v katerem je funkcionarka odločala o določenem upravičenju oziroma koristi osebama, s katerima jo povezuje zaseben osebni odnos.
Ta korist po navedbah v prijavi ni nujno zgolj denarna. Lahko jo predstavlja že brezplačen prevoz v državnem službenem vozilu, uporaba državnega voznika in varnostnega sistema ter vključitev zasebnih oseb v organizirani prevoz varovane osebe.
Zato ZSi od KPK zahteva, naj preveri, ali je predsednica pri takšni odločitvi zaznala možnost nasprotja interesov in ali je ravnala v skladu z zakonsko določenimi postopki.
Varnostna presoja še ne pomeni pravice do državnega prevoza
Pomemben poudarek prijave je tudi razločevanje med varnostnim in pravnim vidikom zadeve.
Dejstvo, da je bila za obe sopotnici opravljena varnostna presoja, po stališču prijavitelja še ne odgovarja na vprašanje, ali sta bili upravičeni do uporabe državnega službenega prevoza.
Varnostna presoja namreč odgovarja na vprašanje, ali je določena oseba z varnostnega vidika lahko vključena v bližino oziroma prevoz varovane osebe.
Drugo vprašanje pa je, ali obstaja pravna podlaga, da se zasebni osebi na stroške oziroma z uporabo zmogljivosti države takšen prevoz sploh omogoči.
Zato sama varnostna odobritev po navedbah prijave ne more nadomestiti pravne podlage za uporabo državnega vozila in drugih javnih sredstev.
Ali je šlo za koruptivno ravnanje?
Prijava odpira tudi vprašanje morebitnega koruptivnega ravnanja po ZIntPK.
ZSi ne trdi, da je korupcija že dokazana, temveč zahteva preveritev, ali je bilo kršeno dolžno ravnanje in ali je bila zaradi tega zasebnima osebama omogočena določena korist.
Če obstaja konkreten predpis ali veljaven notranji akt, ki predsednici dovoljuje takšne prevoze, in so bili vsi njegovi pogoji spoštovani, potem sam prijateljski odnos še ne pomeni korupcije.
Če pa bi KPK ugotovila, da takšnega pooblastila ni oziroma da pogoji za prevoz niso bili izpolnjeni, bi se po navedbah prijave odprlo bistveno drugačno vprašanje: ali je bila zaradi zasebnega osebnega odnosa uporabljena uradna odločevalska možnost, da se zasebnima osebama omogoči uporaba državnih zmogljivosti.
ZIntPK korupcije namreč ne omejuje zgolj na klasično podkupovanje oziroma prejemanje denarja ali daril. Bistveno je lahko tudi kršenje dolžnega ravnanja zaradi omogočanja koristi sebi ali drugi osebi.
Ne gre zgolj za gorivo in kilometre
Prijava posebej izpostavlja tudi vprašanje namenske uporabe javnih sredstev.
Po Zakonu o javnih financah se proračunska sredstva uporabljajo za namene, določene z zakoni in drugimi predpisi.
Čeprav predsednik republike odloča o porabi sredstev Urada predsednika republike, to po stališču prijavitelja ne pomeni neomejene pravice do zasebne uporabe javnih sredstev.
Zedinjena Slovenija opozarja, da pri konkretnem prevozu ni mogoče govoriti samo o nekaj dodatnih kilometrih ali porabi goriva.
Urad je namreč potrdil, da je bila zaradi prisotnosti zasebnih sopotnic potrebna predhodna varnostna presoja. To pomeni uporabo delovnih, organizacijskih in varnostnih zmogljivosti javnega sektorja.
Prijavitelj zato zahteva ugotovitev, ali je imel takšen način uporabe službenega vozila, dela zaposlenih, informacijskih sistemov in varnostnih postopkov ustrezno pravno podlago.
Omenjena tudi morebitna kazenskopravna odgovornost
Prijava se dotika tudi morebitne kazenskopravne razsežnosti primera, vendar pri tem izrecno poudarja, da na podlagi trenutno znanih podatkov ni mogoče trditi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Če bi se izkazalo, da predsednica za odobritev prevoza ni imela ustreznega pravnega pooblastila, bi bilo po mnenju prijavitelja treba presoditi tudi morebitno relevantnost 257. člena Kazenskega zakonika, ki ureja zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic.
Prijava pri tem opozarja, da sama nepravilnost ali napačna razlaga notranjega predpisa še ne pomeni avtomatično kaznivega dejanja. Za kazensko odgovornost bi bilo treba ugotoviti tudi zahtevano obliko naklepa in druge zakonske znake kaznivega dejanja.
Podobno velja za morebitno oškodovanje javnih sredstev po 257.a členu KZ-1. Tudi pri tem prijava ne zatrjuje, da so zakonski znaki že izpolnjeni, temveč navaja okoliščine, ki bi jih bilo treba preveriti, če bi se ugotovila zavestna nenamenska uporaba javnih sredstev in zakonsko zahtevana premoženjska posledica.
Kaj ZSi zahteva od KPK?
Zedinjena Slovenija predlaga, naj Komisija za preprečevanje korupcije od Urada predsednice, Policije in po potrebi drugih državnih organov pridobi dokumentacijo, ki bi lahko dokončno odgovorila na ključna vprašanja.
Med drugim zahteva pridobitev konkretnega pravnega oziroma notranjega akta, na podlagi katerega lahko predsednica odobri prevoz zasebnih oseb, ter določbe, ki ji takšno pristojnost daje.
KPK naj bi preverila tudi pravila glede dovoljenih sopotnikov, dokumentacijo o konkretni odobritvi prevoza 31. julija 2026, dokazilo o izvedeni varnostni presoji, podatke o uporabljenih javnih virih ter evidenco drugih primerov, ko je predsednica odobrila prevoz zasebnih prijateljev ali drugih nevarovanih oseb.
Prijavitelj želi tudi podatke o tem, ali je predsednica ob odločanju zaznala oziroma prijavila možnost nasprotja interesov, ali obstaja pravno mnenje, na katero se Urad opira pri trditvi o zakonitosti takšnih prevozov, ter kakšne so bile neposredne in posredne finančne posledice prometne nesreče.
Ključno vprašanje: kaj je predsednici dovoljevalo odločati?
ZSi poudarja, da prijavitelj ni dolžan vnaprej dokazati kršitve. Do notranjih aktov Urada predsednice, varnostne dokumentacije in sporazumov med državnimi organi namreč nima dostopa.
Te dokumente pa lahko pridobi KPK.
Urad predsednice je po navedbah prijave že sam potrdil tri ključne okoliščine: da sta bili v državnem službenem vozilu zasebni prijateljici predsednice, da je njuna vključitev zahtevala predhodno varnostno presojo in da je bil njun prevoz opravljen z odobritvijo predsednice republike.
Obenem javnosti doslej po navedbah prijave ni bil predstavljen konkretni pravni akt, iz katerega bi izhajalo pooblastilo za takšno odločitev.
Zato Zedinjena Slovenija od KPK zahteva predvsem odgovor na vprašanje, ali je predsednica pri odločanju o prevozu svojih zasebnih prijateljic ravnala v okviru zakonitega in vnaprej določenega pooblastila ali pa je svojo funkcijo uporabila za omogočitev koristi osebam, s katerimi jo povezuje zasebni odnos.
Če ustrezna pravna podlaga obstaja, jo je mogoče pokazati in preveriti, ali je bila pravilno uporabljena.
Če je ni, pa predsedničina osebna odobritev sama po sebi ne more ustvariti pravice, ki je zakon ali drug veljaven akt ne določa.
Prav zato ZSi predlaga preveritev morebitnega nasprotja interesov, kršitve pravil integritete in namenske uporabe javnih sredstev ter morebitnega koruptivnega ravnanja. Če bi KPK pri preverjanju ugotovila okoliščine, ki sodijo v pristojnost drugih organov, naj bi zadevo po potrebi odstopila Računskemu sodišču, Policiji, državnemu tožilstvu ali drugemu pristojnemu organu.
11. velikega srpana 2026
Urban Gajšek
