V soboto, 3. 12. 2022, na Prešernov rosjtni dan, smo se udeležili še enega v nizu letošnjih predstavitvenih dogodkov Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD na Igu pri Lublani. Seznanili smo se s slovenskimi koreninami, česar v šolskem sistemu izobraževanja Republike Slovenije žal nismo deležni. Slovenski domorodci so mnenja, da je to načrtno, namen pa je uničiti zavest in nujno povezavo s koreninami, do danes še vedno preživelih slovenskih rodov v slovenskih zgodovinskih deželah.
Tokratni dogodek je potekal v veliki dvorani Gasilskega centra Golo, v občini Ig pri Lublani in v organizaciji Zavoda Rodna Zemlja, vodila pa ga je Jasna Martinjak s skupino sotrudnikov.
organizatorka Jasna Martinjak
Po pozdravu in uvodnem nagovoru je voditeljica Martinjakova k besedi povabila glavnega govorca prireditve, dolgoletnega raziskovalca slovenskih korenin, domorodca in domoljuba, avtorja ter soavtorja kar dvajsetih knjig s področja prave oziroma zamolčane in prikrite slovenske zgodovine, Andreja Šiškota. Pravopisno bi sicer morali zapisati Andreja Šiška, vendar slovenski domorodci ne pristajajo na načrtno uničevanje pravega slovenskega jezika, kot sami pravijo. Za primer so navedli, da je leta 1866 v zgodovinski knjigi profesorja Janeza Trdine Zgodovina slovenskega naroda jasno zapisano »Kralja Samota« in ne »kralja Sama«. Zato je po njihovem mnenju naravno in v skladu z izročilom slovenskih domorodcev pravilno zapisati Šiškota in ne Šiška.
Slednji je na preprost in razumljiv način predočil številna, večini doslej načrtno zamolčana, obenem pa zelo močna zgodovinska dejstva in s konkretnimi primeri dokazal, da smo Slovenci ter deželani in deželanke slovenskih zgodovinskih dežel na evropskih tleh staroselci oziroma domorodci. Posebej smo si zapomnili primer svetovno znanega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, o katerem zna večina tistih, ki smo obiskovali šole v nekdanji Jugoslaviji pa tudi v sedanji Republiki Sloveniji, povedati zgolj to, da so si zapomnili rek »le čevlje sodi naj kopitar«, pa morda še kaj malega o Kopitarjevem sporu s Francetom Prešernom, ki je prav na dan tokratne prireditve obeleževal rojstni dan.
Šiško je zbranim pojasnil, da je bil Jernej Kopitar dejansko eden največjih jezikoslovcev, ne zgolj med Slovenci, marveč tudi v Evropi in Svetu. Bistvena dejstva o njegovem delu pa so nam načrtno zamolčali, saj je bil prav Kopitar tisti, ki je prvi znanstveno razvil t. i. Slovensko staroselsko ali domorodno teorijo in o njej predaval celo na dveh izmed najznamenitejših univerz v Evropi, na Sorboni (Francija) in Oxfordu (Anglija). Sam Kopitar je to svojo teorijo imenoval Karantansko-panonska teorija, po kateri so predniki današnjih Slovencev praprebivalci Srednje Evrope od Egejskega do Jadranskega in Baltskega ter Mrzlega morja ter obenem najstarejši narod v Evropi. Nas pa v šolah še vedno učijo neumnosti o popolnoma nedokazani priselitvi v srednjo Evropo iz Pripjatskih močvirij na vzhodu, izza grebena Karpatov med 6. in 8. stoletjem. Šiško je prisotne pozval, naj se sami vprašajo, zakaj jim tega ni nihče povedal, čeprav gre pri Kopitarju za povsem znana in jasno dokazljiva dejstva in kako je mogoče, da so si vsi zapomnili zgolj besede »le čevlje sodi naj kopitar«?! Sami si naj zastavijo tudi vprašanje, ali je takšen šolsko-izobraževalen sistem dejansko to kar potrebujemo, ali pa je v službi nečesa in nekoga drugega … plačujemo ga namreč mi vsi – davkoplačevalci …
V Sloveniji so se letos javno oklicali slovenski domorodci, zbrani in povezani v Domorodno Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel (DSZSD). K tej skupnosti je seveda moč tudi pristopiti, več o tem pa si lahko zainteresirani ogledajo na spletnem mestu www.dežele.si. Dejansko je v spletnem naslovu uporabljena beseda dežele s črko »ž« in ne »z«, kot je na spletu sicer »običajno«.
Izvedeli smo, da ne glede na težko družbeno stanje v današnji Republiki Sloveniji, tudi pri nas obstaja svet svobode, ki temelji na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, zapisane tako v Preambuli, kot tudi v 3. členu Ustave RS. Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel poleg tega temelji na zgodovinsko suverenih – svobodnih, samostojnih in mednarodno priznanih slovenskih deželah Koroška, Štajerska, Krajnska, Primorje, Prekmurje, Beneška Slovenija in Bezjaška Slovenija, od katerih sta že bili ponovno oklicani/oživljeni Dežela Štajerska (2017) in Dežela Krajnska (2018). Poleg že navedenih določb Ustave RS temelji delovanje DSZSD tudi na Razglasu ZN o pravicah domorodnih ljudstev iz leta 2007. Zanj so na Generalni skupščini Združenih narodov glasovali tudi predstavniki Republike Slovenije in so ga posledično dolžni spoštovati.
stojnica DSZSD
O staroverstvu ali rodnoverstvu, ki sta z domorodstvom tesno prepletena, sta tančico skrivnosti razgrnila Matjaž Anžur in Marta Svetina, kratek utrinek iz svojih dragocenih spoznanj prav tako dolgoletnega raziskovanja naše zgodovine, pa je z zbranimi podelil tudi profesor Vladislav Stres.
Glasbeno sta prireditev s slovenskimi ljudskimi pesmimi popestrila Žiga Birsa in Jasna Martinjak.
Maja Pogačnik iz DSZSD Kras je predstavila Menjalni krog, brezgotovinski sistem menjave storitev, ki obeta in navdušuje. Zainteresirane je povabila, da obiščejo spletno stran www.menjalnikrog.si in se potem tudi pridružijo dejavnosti Menjalnega kroga.
Martinjakova je ob koncu opozorila še na kritično kršenje javne rabe slovenskega jezika in posledično hudo "onesnažen" jezik mladih. Zbrane je tudi pozvala k samoopazovanju in samozavedanju ter povečanju uporabe izvirnejše materinščine na slovenskih tleh.
Ob zaključku prireditve smo imeli redko priložnost prisostvovati plesno glasbeni zasedbi kluba Orfej, ki nas je očarala z ritmi in melodijo rezijanskega plesa. Njeni člani in članice so navzočim predstavili več ljudskih pesmi iz Rezije, nazadnje pa so na rezijanske ljudske viže celo zaplesali vsi prisotni.
Samo Korošec, 5. gruden 2022