KPK je včeraj, 20. 11. 2023 seznanila slovensko javnost, da je zoper premierja Roberta Goloba uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu. KPK je o tem odločila že v začetku listopada, včeraj pa je javnost zgolj seznanila s tem, da gre za predsednika Vlade RS.Robert Golob naj bi na Bobnarjevo lani nedopustno pritiskal: »Zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo«.KPK je uvedla predhodni preizkus v zadevi na podlagi meseca grudna 2022 prejete prijave. »Na podlagi skrbnega in temeljitega pregleda pridobljene oziroma razpoložljive dokumentacije, pojasnil in relevantnih dejstev, pri čemer je potekalo tudi sodelovanje z drugimi organi, je komisija zaznala sum kršitve integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,« so zapisali.Da je premier Robert Golob prejel obvestilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o uvedbi postopka preiskave zaradi sumov kršitve integritete, so potrdili tudi iz kabineta predsednika vlade. Napovedali so, da bo Golob v nadaljevanju predstavil vsa relevantna dejstva, s tem pa naj bi ovrgel vse sume.Senat KPK je o zadevi odločal na seji 3. listopada 2023. »Odločil je, da se v zadevi uvede preiskava zoper predsednika vlade Roberta Goloba, ki je s tem postal obravnavana oseba. Obravnavana oseba je o uvedbi preiskave že prejela obvestilo, zato komisija zaradi izkazanega interesa o tem seznanja tudi javnost,« so navedli. S preiskavo se nadaljuje postopek v delu omenjene prijave, medtem ko se del očitkov iz prijave še preverja v predhodnem preizkusu.KPK poudarja, da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali pa bodo ovrženi. »Obravnavana oseba ima v postopku zagotovljene vse pravice v skladu s predpisi, v okviru teh pa bo imela tudi možnost pojasniti svoja ravnanja,« so pojasnili. Več informacij o zadevi bo KPK zaradi interesov postopka lahko podala po njegovem koncu.Nekdanja notranja ministrica je očitke o političnih pritiskih na policijo komisiji naznanila že meseca grudna lani, ko je odstopila s funkcije notranje ministrice. O teh pritiskih je ponovno spregovorila na odmevnem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov. Ponovno je izpostavila, da je bila deležna političnih pritiskov s strani predsednika vlade Roberta Goloba, ki so kasneje vodili do njenega odstopa.tabor Štajerske vardeV uredništvu portala Pravda se sprašujemo, ali so politični pritiski na policijo in nedopustno politično vmešavanje v delo raznih državnih organov, tudi v delo sodišč in sodnikov ter sodnic, morda pogostejši, kot se zdi? Ob tem se takoj spomnimo na dogajanje iz obdobja pred petimi leti, ko so najvišji politiki v državi (tedanji predsednik republike Borut Pahor in novi predsednik Vlade RS Marjan Šarec, ter stara ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar) javno zahtevali ostro ukrepanje policije zoper vojvoda Štajerske varde »Andreja Šiška & kompanijo«, kar je takoj privedlo do spremembe očitanega in preiskovanega kaznivega dejanja, končalo pa se je z osmimi meseci zapora zanj.Zanimivo je, da je tudi pri tedanjih dogodkih kot generalna direktorica policije sodelovala Tatjana Bobnar, ki pa je na tiste dogodke in na navodila politike očitno že pozabila. Zato naj ob tem spomnimo na članek z naslovom »Pomembno za nacionalno varnost: Policisti, po navodilih Šarca, Šiškovi vardi zaplenili igračke, sedaj lobirajo za spremembo zakona …21. listopad 2023, STA in Vojko Pogačnik

Del rodu ali naroda Slovenov, katerih neposredni potomci smo prav Slovenci in Slovaki je po ruskem pojmovanju tam prebival že okrog 2400 let pred našim štetjem. Domovina oziroma staro izvorno ozemlje Slovenov je bilo nekoč in je še danes, ob porečjih reke Donave – ob rekah Mura, Drava, Sava, Tisa in njihovih pritokih. To pomeni, da sta ime Slovenov in slovenski narod še starejša.Selitve starih Slovenov so po teh virih, izročilih in legendah potekale z zahoda na vzhod in severovzhod. In to ne zgolj enkrat, marveč vsaj tri krat – tudi po prvi in po drugi opustitivi oziroma opustošenju mesta Veliki Slovensk. Vmes pa so potekale tudi selitve dela Slovenov iz Velikega Slovenska nazaj v kraje ob Donavi. Zakaj so nam Slovencem ta sicer znana dejstva zamolčana in prikrita?V zvezi s tem je za nas posebej zanimiva starodavna legenda o bratih Slovenu in Rusu ter o mestu imenovanem Veliki Slovensk. Začne se podobno kot legenda Kurent in Slovenci, po Velikem potopu imenovanem tudi Vesoljni ali Noetov potop.Leta 3264 pred našim štetjem, v drugem letu po Vesoljnem potopu, so se vse vesoljne stvari razdelile na tri dele trem Noetovim sinovom, Semu, Hamu in Jafetu. Legenda se v svojem začetku ujema s svetopisemsko Staro zavezo, po kateri so se Jafetovi potomci razširili v zahodne in severne dežele. Kmalu za tem sta Jafetova potomca Skit in Zardan, odšla od svojih bratov in svojega rodu iz zahodnih dežel ter se dotaknila južnih dežel. Naselila sta se v Ekson Pontu oziroma Pontusu, kjer sta živela mnoga leta.Že Homer je zapisal, da je pleme paflagonskih Venetov stanovalo v severni Paflagoniji ob obrežju »Pontus euxinus«, enako pa je trdil tudi Davorin Trstenjak (O plemenski sorodnosti Venetov v Armenii, Paflagonii, v Illyriku, kraj Adrie, kraj baltijskega morja in v Armoriki). Paflagonija se je po njegovem pisanju nahajala na južni obali Črnega morja, kjer je v soseščini moč najti še Mizijo (Mysia), Bitinijo (Bithynia) in Kapadokijo (Cappadocia). Vse te pokrajine so v današnji Anatoliji v Turčiji.Pomponij Mela je navajal Venete med Armenci in Kapadočani, Apollonij pa pod Tibareni v pokrajini virov reke Halysa. Značilno je spet, da najdemo prav v predelih kjer so živeli armenski Veneti, res slovensko zveneča imena starih mest. Vsekakor so armenski Veneti živeli še vzhodneje od paflagonskih Venetov. Trditve navedenih zgodovinarjev se ujemajo z navedki v naši legendi."Pontus" je res zgodovinsko ime za območje, ki se danes nahaja v severovzhodni Anatoliji in ob južni obali Črnega morja. Ta južna obala Črnega morja leži v severovzhodnem delu današnje Turčije. Zaradi svoje zemljepisne lege je bilo to območje skozi zgodovino precej pomembno za trgovino in promet. V 1. stoletju pr. n. št. je bil Pontus vključen v Rimsko cesarstvo in je postal pomembna rimska dežela/provinca.Nadaljujmo z legendo. Jafetovima potomcema Skitu in Zardanu so se rodili sinovi in vnuki ter se zelo razmnožili. Po imenu svojega prapradeda Skita je bila njihova dežela imenovana Velika Skitija. Med Skitovimi potomci so se pojavili spori, medsebojne borbe in številna nesoglasja zaradi ozemlja. Voditelj skitskih plemen je bil tedaj oče petih sinov iste krvi. Imena sinov od prvorojenega do najmlajšega so bila: 1) Sloven, 2) Rus, 3) Bolgar, 4) Koman in 5) Ister.Leta 2409 pred našim štetjem sta brata Sloven in Rus, zaradi številnih nesoglasij, sporov in medsebojnega obračunavanja, odšla stran od ostalih svojih bratov in rodbine. 14 let sta s svojim ljudstvom hodila naokrog in iskala primerno zemljo za naselitev, dokler nista leta 2395 pr. n. št. prišla do velikega jezera, ki sta ga poimenovala Ilmer po imenu njune sestre.Starejši Sloven se je s svojimi sorodniki in z vsemi, ki so priznavali njegovo oblast, naselil ob reki, ki se je takrat imenovala Mlaka, nato pa so jo preimenovali v Volkov (Volkhov) po imenu njegovega starejšega sina Volkova. To je bil začetek mesta Slovensk. Poimenovali so ga po imenu svojega kneza – Veliki Slovensk. Od takrat so se tam živeči ljudje imenovali Sloveni.Drugi, mlajši brat Slovena, Rus, se je s svojimi ljudmi naselil na nekem kraju med dvema rekama, kjer je postavil mesto Rusa. Še danes se imenuje Stara Rusa. Stara Rusa oziroma Staraya Russa (rusko: Старая Русса) je mesto v Novgorodski oblasti, ki se nahaja ob reki Polist, 99 kilometrov južno od Velikega Novgoroda, ob glavni trgovski poti, ki je nekoč vodila iz Novgoroda v Polock in Kijev.Sloven in Rus ter njuni rojaki so postavili tudi številna druga mesta. Od takrat so se ti ljudje začeli imenovati Sloveni in Rusi, po imenih svojih knezov in prestolnic. Naselili so severne dežele in celotno Primorje, vse do meje Ledenega morja ter vso ozemlje do obal Rumenih voda. Izraz "obale Rumenih voda" se nanaša na severne obale Črnega morja.Hodili so tudi v dežele Egipta in se marsikje bojevali. V grških in barbarskih deželah je pred njimi vladal velik strah.Precej po letu 2400 pred našim štetjem, ni pa točneje opredeljeno kdaj, sta dva tedanja slovenska vojvoda ali kneza svoje bojevnike odpeljala v grško deželo, kjer so oblegali Carigrad. Knez Lahern je tam padel, knez Lalo pa se je z veliko bogastva s preostalimi vrnil nazaj v svojo deželo.Čez nekaj časa je bila na slovensko zemljo poslana božja jeza z Donave, nalezljiva bolezen, ki je pobila neskončno število ljudi v vseh mestih in vaseh. Nekateri so se tedaj vrnili k svojim prednikom in se naselili v starih ozemljih ob reki Donavi.Tedaj je prišlo do prve opustitve mesta Veliki Slovensk. Žal v legendi ni podatkov o tem, kdaj naj bi se to zgodilo. Mesti Veliki Slovensk in Stara Rusa sta bili opuščeni za mnoga leta. Čez nekaj časa so tja ponovno prišli Sloveni z Donave in privedli s seboj tudi Bolgare. Znova so naselili mesti Veliki Slovensk in Stara Rusa. Zatem so jih napadli Beli Ugri, s katerimi so se vojskovali do konca. Beli Ugri so uničili njihova mesta, tamkajšnjo slovensko zemljo pa so popolnoma opustošili.Ugri so bili azijska etnična skupina, ki se je selila in naseljevala na različnih območjih srednje in vzhodne Evrope. Eno od teh območij je bilo območje ob rekah Ugra in Volga v Rusiji. Reka Ugra, ki je dobila ime po Ugrih ali Belih Ugrih, teče v Rusiji na območju med mestoma Kaluga in Smolensk. V zgodovini so se Ugri selili iz osrednje Azije v smeri Evrope. Pomembno je opozoriti, da se etnični in zemljepisni konteksti skozi zgodovino spreminjajo, etnične skupine pa so se lahko premikale in prepletale tudi z drugimi skupinami. Tako je prišlo do druge opustitve Velikega Slovenska. Čez nekaj časa je z Donave spet prišla velika množina Slovenov. Naselili so se blizu jezera Ilmen in obnovili staro mesto na novem kraju nekoliko navzdol po reki Volkhov. Poimenovali so ga Veliki Novgorod. Izbrali in postavili so starešino in kneza iz svojega rodu po imenu Gostomisl. Prav tako so na starem mestu postavili mesto Rusa in obnovili še mnoga druga mesta.Sin kneza Gostomisla, imenovan mladi Sloven, je zapustil svojega očeta in odšel v Čud. Tam je postavil mesto in mu dal ime Slovensk. V njem je kraljeval tri leta, nato pa je umrl – kot kaže je padel v boju. Njegov sin imenovan Izbor, je spremenil ime mestu in ga imenoval Izborsk.Iz opisane skrajšane legende je moč razbrati naslednje:Noetovemu sinu Jafetu se je rodil sin Skit, po katerem je bila poimenovana dežela Velika Skitija. Pozneje je bil voditelj skitskih plemen oče petih sinov iste krvi. Imena njegovih sinov od prvorojenega do najmlajšega so bila: 1) Sloven, 2) Rus, 3) Bolgar, 4) Koman, 5) Ister. Vsa ta imena so zgodovinsko znana in prepoznavna kot imena posameznih narodov.V zvezi z najmlajšim sinom Istrom obstaja prav tako legenda o kateri je pisal že Anton Krempl (Dogodivšine štajerske zemle s posebim pogledom na Slovence). Ister naj bi namreč imel sina ilira. »Toti Ilirci so od Ilira, Istrovega sina, od Javanovega pokolenja, svojo ime zadobili, ino so Slovenci. Slovenci so ali tak stari štajerske zemle naselniki, kak Celtovje. Slovenci so ja zred Trakmi, Celtmi, Nemci ino Litvanmi jednako stari ino jednako velki europejski narod, keri je svoje starodavne naselbine imel na sredi Europe v' zdajni Vogerski, v' podunajskih zemlah, v'zdajni Ilirii, Krajnski, Koroški, Štajerski.«Leta 2409 pr. n. št. sta brata Sloven in Rus, zaradi številnih nesoglasij, sporov in medsebojnega obračunavanja, odšla stran od svojih ostalih bratov in rodbine. 14 let sta s svojim ljudstvom hodila naokrog in iskala primerno zemljo za naselitev, dokler nista leta 2395 pred našim štetjem ustanovila mesti Veliki Slovensk in Rusa v današnji Rusiji. Od takrat se ti prebivalci imenujejo Sloveni.To pomeni, da je moč o rodu ali narodu Slovenov govoriti že okrog 2400 let pred našim štetjem. Toda v nadaljevanju legende je zapisano, da je bila domovina oziroma staro ozemlje Slovenov ob reki Donavi. To očitno pomeni, da sta ime Sloveni in slovenski narod še starejša.To tudi pomeni, da so potekale selitve Slovenov iz zahoda na vzhod in severovzhod. In ne zgolj enkrat, marveč vsaj tri krat – še po prvi in po drugi opustitivi oziroma opustošenju mesta Veliki Slovensk. Vmes pa so potekale tudi selitve dela Slovenov iz Velikega Slovenska nazaj v kraje ob Donavi. To dejansko pojasnjuje marsikaj, česar do danes niti jezikoslovci, niti zgodovinarji, niti narodoslovci, niti genetiki niso znali dobro razložiti.Glede na to da v legendi ni nikakršnih navedb o tem, kdaj je prišlo do prve in kdaj do druge opustitve Velikega Slovenska, lahko o tem zgolj sklepamo na podlagi ostalih nam znanih in dostopnih zgodovinskih virov. O selitvah prebivalcev iz Panonije oziroma širšega ozemlja ob reki Donavi na sever in severovzhod so pisali že rimski zgodovinarji – Sekstus Rufus, Paterkul in Dion Kasij. Tudi Tacit je poročal o Venetih, ki so v prvi polovici 1. stoletja našega štetja prečkali ozemlje Baltov in odšli na severovzhod. Prvi, ki je v zvezi s tem uporabil natančno narodno ime teh Panoncev – Sloveni, pa je bil menih Nestor v 12. stoletju v Povesti vremenih let, ki je pri tem uporabljal starejše, danes žal izgubljene vire.Vendar pa imamo ohranjene podatke o tem, kdaj se je v Velikem Slovensku pojavil vojvod ali knez Gostomisl. V »Povesti vremenih let«, najstarejšem ohranjenem ruskem letopisu kronist pripoveduje, da je leta 862 novgorodski starešina Slovenov Gostomisl, ki je bil tedaj že brez otrok – vsi njegovi sinovi so padli v bojih, – pred smrtjo poklical Rurika in njegovo spremstvo, naj pridejo v Novgorod in v njem prevzamejo oblast. Čeprav ima večina, zlasti zahodnih zgodovinarjev, Rurika za Varjaga oziroma za Skandinavca, vse več ruskih zgodovinarjev meni, da je bil Rurik doma z otoka Rujen v Venetskem, Baltiškem ali Varjaškem morju in je bil tamkajšnji Sloven.Razumljivo in logično torej postane, da so vzhodni Sloveni na pomoč poklicali svoje rojake zahodne Slovene (po nemško Vende ali Vinde, po skandinavsko Varjage) iz južnih obal Venetskega morja ali Baltiškega zaliva oziroma Varjaškega morja. Otok Rujan ali Rujen, nemško Rügen, je bil namreč najbolj znani sveti kraj rodnoverskih Slovenov, na katerem je bilo zgrajeno staro Svetovidovo svetišče z imenom Arkona. Šele v 12. stoletju so to slovensko svetišče v največji evropski križarski vojni uničili združeni katoliški Nemci (Sasi) in Danci o čemer podrobno piše Saxo Grammaticus.Viri obstajajo tudi o drugem mestu z imenom Slovensk oziroma o mestu Izborsk v Pskovski oblasti zahodno od Velikega Slovenska. Izborsk je bil prvič omenjen v "Povesti vremenih let" za leto 862 v zvezi s pozivom varjaškim knezom, da vladajo Novgorodu, od katerih je najmlajši, Truvor, "sedel v Izborsku". Vendar je bilo mesto tu že prej, vsaj v 7.-8. stoletju in že dolgo pred ustanovitvijo Pskova. Po legendi naj bi se to mesto imenovalo Slovensk, po imenu tamkajšnjega kneza – Gostomislovega sina Slovena. Nato so ga preimenovali po njegovem najstarejšem sinu Izboru. Vsekakor je zanimivo, da so blizu mesta Izborsk še danes znameniti izviri imenovani Slovenski ključi. Nedaleč od stare trdnjave, namreč najdemo 12 izvirov, ki se imenujejo Slovenski ključi.12 naravnih izvirov v gozdnem okolju z imenom Slovenski ključi, se zliva v eno reko, imenovano »Reka življenja«, ki se steka v slikovito Gorodiščensko jezero s številnimi belimi labodi. Staro izročilo pravi, da imajo tamkajšnji izviri zdravilne in čistilne lastnosti, da so ključ do zdravja, sreče, ljubezni, moči in bogastva človeka. Kot kakšni čarobni izviri v starih ljudskih pravljicah slovensko-ruskega prostora.Žalostno in skrajno nedopustno je, da današnji rodovi Slovencev o vsem tem nimajo niti najmanjšega pojma, še vedno pa nas v »slovenskih« šolah posiljujejo z zakarpatsko slovansko priselitveno zablatensko/močvirniško teorijo za katero ne obstajajo nikakršni dokazi niti dejstva.12. listopad 2023, Samo Korošec

Po petkovem dvodnevnem zasedanju voditeljev EU v Bruslju (27. 10. 2023), sta predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, v zvezi z dogajanjem v Ukrajini, napovedala pripravo dvanajstega paketa sankcij proti Rusiji.V zvezi z novim predvidenim paketom sankcij proti Rusiji, se je odzval tudi Ivan Bolfek, general Slovenske varde, ki je letos že obiskal Moskvo in Petrograd/St. Petersburg.Izrazil je odločno nasprotovanje dosedanji, po njegovem mnenju povsem zgrešeni politiki »kaznovanja Rusije«, ki ne prinaša nič dobrega ter v zvezi s tem dejal: »Skrajni čas je že, da predstavniki Republike Slovenije končno prenehajo s podpiranjem takšnih nesmislov in norosti. Vseh dosedanjih enajst paketov sankcij Zahoda proti Rusiji ni prineslo ničesar, razen tega, da danes državljani Republike Slovenije težje živimo in plačujemo dražjo energijo ter hrano.predsednik Vlade RS: Robert GolobPredstavniki Slovenije naj končno prenehajo z zabijanjem glave v zid in naredijo nekaj dobrega za nas, ki živimo v Sloveniji. Slovenija naj se naposled postavi na svoje mesto na zemljevidu Evrope in uradno predlaga ukinitev sankcij zoper Rusijo. Prepričan sem, da Slovenija pri takšnem predlogu v EU nikakor ne bo osamljena. Videli smo, da je bila tudi Rusija že deležna akcij mednarodnega terorizma, v katerih sta bila na ruskih tleh ubita bloger Vladlen Tatarski ter Darja Dugina, hči tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina. V eksploziji avtomobila bombe v katerem se je prevažala cela družina, pa je bil tudi ranjen ruski pisatelj Zahar Prilepin.V sedanjem napetem družbeno-političnem stanju v Evropi in na Bližnjem vzhodu, je treba v prvi vrsti zatreti mednarodni terorizem, ki ne izbira svojih tarč in tudi Slovenija se lahko hitro znajde na listi mednarodnih teroristov vseh barv in ekstremov.«predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der LeyenGlede na izjavi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ob zaključku vrha EU: »Ukrajina je za nas prioriteta in bo to tudi ostala,« upravičeno dvomimo, da bodo besede generala Bolfeka pri slovenskih politikih naletele na odprta ušesa in plodna tla.Mnogo bolj verjetno je, da bodo uradni »slovenski« politiki še naprej nekritično sledili »francosko-nemškemu vlaku«, ki nas neizogibno pelje v globine prepadov in bodo kot do sedaj delovali proti interesom Slovencev in Slovenije.30. vinotok 2023, Val Krajnc

Javna predstavitev Trstenjakovega zbornika je potekala 20. vinotoka 2023 v Kocbekovi dvorani KUS Sveti Jurij ob Ščavnici. V njem so objavljeni prispevki znanstvenega simpozija, ki je bil pri Svetem Juriju ob Ščavnici leta 2017 ob praznovanju 200-letnice rojstva Davorina Trstenjaka. Za izid zbornika je poskrbel uredniški odbor, ki so ga sestavljali dr. Duša Krnel Umek, Andrej Šiško in Franc Krnjak.Trstenjak se je zavedal prelomnega časa, v katerem je živel in je z utemeljevanjem, da smo Slovenci kot domorodci in staroselci od nekdaj živeli na tem ozemlju, postavil naš narod v enakopravni položaj z drugimi evropskimi narodi in v skladje s politično idejo Zedinjene Slovenije.Njegovi prispevki so še danes pomembni za domorodno ali staroselsko (avtohtonistično) teorijo pri raziskavah etnogeneze, ki v Evropi in pri nas izvor Slovencev in Evropejcev prikazuje na novih znanstvenih dognanjih. Žal drugi narodi še sedaj priznavajo pomen svojih preučevalcev takratnega časa medtem, ko je Davorina Trstenjaka pri nas uradna stoka zamolčala, ali mu ne prizna doprinosa, ki ga je dal humanističnim vedam, saj je ostala pri starih in od drugod prevzetih ideoloških vzorcih.Na začetku zbornika so predgovori, ki so jih napisali soorganizatorji simpozija in spominske slovesnosti: Miroslav Petrovič, tedanji župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici; Tone Peršak, tedanji minister za kulturo; Lojze Kozar ml., generalni vikar, Ivan Fras, tedanji podžupan in Franc Čuš, predsednik Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine.Avtorji in prispevki v Trstenjakovem zborniku si po vrstnem redu sledijo:1. dr. Stane Granda: Neustrašeni Slovenec;2. ddr. Igor Grdina: Davorin Trstenjak po marčni revoluciji; 3. Franc Krnjak: Trstenjakov boj za čast in slavo slovenskega naroda; 4. Ivan Fras: Trstenjakov in Korošakov rod iz Kraljevcev; 5. dr. Ivan Rihtarič: Kraji Trstenjakove življenjske poti;6. Andrej Šiško: Davorin Trstenjak kot zgodovinar;7. dr. Duša Krnel Umek: Davorin Trstenjak kot etnolog;8. Drago Samec: Na poti do bibliografije Davorina Trstenjaka (1817–1890)9. mag. Jure Maček: Arhivski viri o Davorinu Trstenjaku.Vsebino Trstenjakovega zbornika so v Kocbekovi dvorani KUS Sveti Jurij ob Ščavnici predstavili soorganizator znanstvenega simpozija profesor Franc Čuš, dr. Duša Krnel Umek z vidika etnologije ter Andrej Šiško, ki je osvetlil delo Davorina Trstenjaka kot zgodovinarja.Franc Čuš je pozdravil vse prisotne in se zahvalil vsem, ki so doprinesli svoj prispevek tako na samem znanstvenem simpoziju pred petimi leti, kot tudi k nastanku Trstenjakovega zbornika, ki je naposled le zagledal luč sveta.Dr. Duša Krnel Umek je Davorina Trstenjaka predstavila z vidika etnološke oziroma narodoslovne stroke. Opozorila je na številne njegove pomembne članke in spise, ki so danes bolj kot ne pozabljeni, vsebujejo pa ogromno za Slovence pomembnega gradiva. Najmanj kar lahko rečemo je, da si Davorin Trstenjak ne zasluži takšnega odnosa, kot ga je dandanes deležen, saj je bil tudi prvi predsednik Društva slovenskih pisateljev, pa tudi prvi slovenski arheolog.Andrej Šiško je na začetku predstavitve opozoril, da je bil Trstenjak svoj čas, poleg Franca Miklošiča, najbolj čislan slovenski znanstvenik. Bil je tudi najplodnejši slovenski pisec zgodovinskih člankov in študij o izvoru ter zgodovini Slovencev v 19. stoletju. Od leta 1852 do 1872 je napisal nad 200 obsežnejših člankov in del o najstarejši slovenski zgodovini, ki so dandanes v glavnem zamolčani.Prebral je pomembne Trstenjakove besede, ki jih je le-ta zapisal na novega leta dan leta 1858: »Zapomnite si narodno prislovico: Kdor ne poštuje sam sebe, ga tudi ne poštujejo drugi..«, in dodal, da to vsekakor velja tudi danes, ko večina Slovencev žal nima pojma o lastni zgodovini, zaradi česar je povsem odrezana od svojih korenin, posledično pa se naši ljudje ne morejo izoblikovati v celovitega zrelega človeka in zato niso pripravljeni na vse okoliščine in razmere, ki jih prinašata sodobna družba in življenje.Trstenjaka je posebej zanimalo obdobje antike ter izvora Slovencev. Vse njegovo delo je bilo usmerjeno v zbiranje dokazov o prisotnosti naših prednikov na širšem področju srednje Evrope že pred našim štetjem, ali vsaj pred 6. stoletjem. Dokazoval je, da so bila številna antična plemena in ljudstva: Veneti, Karni, Japodi, Noričani in Panonci dejansko naši predniki in so bili vsi ti domorodci Sloveni. Načrtno je zavračal zlasti nemške pa tudi druge pisce, ki so brez konkretnih dokazov trdili, da naj bi naši predniki Sloveni prišli v te kraje šele v 6. stoletju. Trdil je, da so bili naši predniki naseljeni na obsežnem področju srednje Evrope že vsaj pred tri tisoč leti. Dokazoval je, da so prišli iz Indije v Evropo že davno pred našim štetjem in da so sorodstveno ter jezikovno povezani z drugimi slovenskimi narodi, ki so jih pričeli v začetku 19. stoletja, po »zaslugi« jezuita Čeha Dobrovskega, načrtno imenovati Slovani. Do tedaj sta bili našim prednikom znani zgolj izvirni domači imeni Sloveni in Slovenci, o Slovanih pa se jim niti sanjalo ni. Tega imena in pojma sploh niso poznali, kaj šele uporabljali.Zato je Šiško v svoji predstavitvi dosledno uporabljal naše domače izvirno ime Sloveni ali Slovenci, ne pa povsem neustreznega in anahronističnega imena Slovani, ki je po njegovem mnenju za naš narod skrajno škodljivo. Poudaril je, da se ob tem dobro zaveda, za kako zahtevno tematiko gre in obenem tudi tega, da večina današnjih zavedenih Slovencev zelo težko razume, kaj so jim z načrtno vpeljavo novo konstruiranega imena Slovani dejansko naredili. Bistvo je v tem, da Slovenci skupaj s Sloveni/Slovaki, ki smo pred dva tisoč leti govorili in še danes govorimo slovenski jezik, predstavljamo matico vseh današnjih slovenskih narodov. Ne gre za to, ali so bili naši predniki Slovani ali ne. Imenovali so se Sloveni, Slovenci, šele Čehi so jih konec 18. stoletja preimenovali v Slovane, nato pa smo od sredine 19. stoletja naprej Slovenci to novo za nas škodljivo ime sprejeli in ga postavili za matico vseh. To je v kratkem povedano povsem napačno.Šiško je v svojem zgodovinskem pregledu izmed mnogih spisov za zbornik izbral 9 Trstenjakovih prispevkov, na sami predstavitvi pa je predstavil zgolj Trstenjakov spis Raziskavanja na polji staroslovenske zgodovine, O plemenski sorodnosti Venetov v Armenii, Paflagonii, v Illyriku, kraj Adrie, kraj baltijskega morja in v Armoriki, ki je izšel v Letopisu Matice slovenske za leto 1871.Trstenjak je v tem spisu opisoval paflagonske, armenske, ilirske, jadranske, baltiške in armoriške ter britanske Venete, ter dokazoval njihovo medsebojno povezanost, sodelovanje in sorodnost. Bil je mnenja, da so stari pisci v antiki in v zgodnjem srednjem veku, med njimi Homer, Herodot, Julij Cezar, Tacit, Plinij, Solin, Pomponij Mela, Eustathij, Strabon, Ptolomej, Apollonij, Appian, Moses Chorenski, Arrian, Jordanes, Prokopij, Einhard in še kdo, z imenom Veneti, opisovali ista plemena in rodove imenovane Sloveni v srednjem veku. Veneti in Sloveni so torej eno in isto – gre zgolj za dve imeni, ki obe predstavljata naše prednike. Zato je povsem nesmiseln prepir o Venetih, ki smo mu pri nas priča zadnja štiri desetletja.Prvi, ki je pisal o Venetih je bil Homer. Navedel je, da je v vojni Trojancev s Helenci, prišel prvim na pomoč tudi Pylaimenes, vodja Paflagoncev s posebnim krdelom iz rodu Enetov. Ta rod je bil tako junaški in viteški, da ga je Homer imenoval Hrabro srce. Grki so zaradi značilnosti grškega jezika izpustili prvo črko »V« v imenu Veneti in posledično pisali o Enetih, kar je bilo po mnenju Trstenjaka splošno znano vsem kritičnim jezikoslovcem.Posebej zanimiva je Trstenjakova navedba, da so v vzhodni Germaniji že v predzgodovinski dobi prebivali Sloveni. Bili so pomešani z Germani in Kelti, ta zmes pa je ustvarila posebno germansko-keltsko-slovensko pleme Svabinov (Svavov, Svebov), pod nadvlado Germanov. »Vlak Venetov je bil skoz dunajsko ravnino, črez noriške planine v Germanijo, in črez Karpate in Krkonoše v ravnine Visle in Odre tje do venetskega jadra.« Zapisana dejstva so po mnenju Trstenjaka poleg Gilferdinga spoznali tudi Schultze, Wersebe, Müller, Landau in drugi nepristranski Nemci, med Sloveni pa Šembera in Hanuš.Šiško je pri tem posebej izpostavil naslednje: V oči predvsem bode navedba, da se je ime Veneti v antiki pojavilo na obrobju njihove naselitve, saj je ta vzorec povsem enak tudi pri imenu Sloveni v obdobju srednjega veka. Tudi ime Sloveni in ime njihovih dežel Slovenija (Sclavinia, Sclabonia, Sclavonia), se je po pravilu pojavilo na obrobju večjega slovenskega naselitvenega ozemlja, še posebej, kadar so vanj vdrla tuja plemena in rodovi.V starodavnih časih so baltiški Veneti jadranskim Venetom dostavljali in prodajali jantar, ki je bil ključnega pomena za tedanjo trgovino in medsebojne stike Venetov na tako obsežnem ozemlju.Na koncu obravnave tega Trstenjakovega spisa je Šiško navedel še njegove zapise v zvezi z imenom Veneti, ki jih je avtor zapisal že na začetku študije.Po njegovem so Veneti sodili med arijanska oziroma arijska plemena in so bili bratje ter sestre evropskih arijanskih narodov: Grkov, Italov, Illirov, Keltov, Germanov, Sloveno-Litovcev, Sarmatov, Trakov, Skithov idr.V zvezi s tem je Trstenjak zapisal: »Ta rodbina se je že v Azii velela: Arja, in svojo zemljo imenovala: Arjavarta, Arjaka, iz ktere je novopersinsko: Irak nastalo. Arja pomenja: čestitljiv, slaven, ehrwürdig, venerabilis, in to ime je delalo nasprotje proti drugim narodom, ki so se imenovali: Mlekhas in Varvarikas, s kterim slednjim imenom so posebni črni rod Kušitov ali Aithiopov poznamenovali.«Skliceval se je na Gilferdinga, ki je dokazal, da tudi ime Sarmat pomeni čestitljiv, prav tako pa tudi ime Veneti, Venti. To prastaro ime Slovenov, je »synonymon imen Arjas, Aretas, Sarmatas, in tudi izrazuje člena čestite, slavne arjanske rodbine«.Za časa Trstenjaka, je veljalo – sam piše »je dokazano in brez vse dvombe pripoznano«, – da so bili Tacitovi Veneti Sloveni, »in ker tudi sosedni Finci in Skandinavci že od nekdaj Slavene imenujejo: Wane, Veneje, Venelaiset, to je, zemljo Venov — Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika Slavene tudi Nemci imenujejo: Wenedi, Wanadi, Vinuli, Windili, Wenden, Winden, in Kelti: Vineth, Veoned, Gwineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega plemena, kjer ime Venet najdemo.«Vsekakor pomeni Trstenjakovo pisanje o imenu Veneti tudi neposredno jezikoslovno zvezo z imenom Sloveni. Znano je, da številni pisci izvajajo izvirno domače narodno ime Sloveni iz besed slovo, govor, kot tudi iz besed sloveti, sloveči, slava, slavni, kar je v svojem predgovoru k prvi slovenski slovnici zapisal že Anton Bohorič leta 1584. Nedvomno je pomen imena Veneti – čestitljivi, čestiti, slavni zelo blizu, če ne celo enak pomenu imena Sloveni – sloveči, sloveti, tisti, ki slove – častni in slavni.Zanimiva je bila tudi Šiškova primerjava, ki prav tako izhaja iz pisanja Davorina Trstenjaka: Vsekakor si je za zapomniti, da so se po Ammianu Marcelinu Julijske Alpe v starodavni antiki, nedvomno pa pred Julijem Cezarom, imenovale Venetske Alpe. O tem imenu danes Slovenci žal več nimamo pojma, ime Julijske Alpe pa se nam zdi povsem običajno. To je podobno, kot če bi naši potomci čez nekaj sto let, na primer Slovenske gorice imenovali Adolfove gorice. Oba – Julij Cezar in Adolf Hitler sta bila namreč okupatorja naših domorodnih ozemelj, ki sta jih začasno zasedla. Zato je neverjetno kako današnji rodovi Slovencev povsem nekritično sprejemamo poimenovanja, ki vsebujejo imena naši okupatorjev, kot je to v primeru Julijskih Alp.21. vinotok 2023, Herman Bezjak

Civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn nasprotuje projektu družbe Energija na veter, ki namerava zgraditi kar 56. vetrnih elektrarn na Pohorju in sicer pod Roglo, na Treh kraljih in na Arehu. Na območju bistriškega dela Pohorja jih nameravajo postaviti na naslednjih lokacijah: v Gradišču (22), pri Treh kraljih (21) in na Arehu (14). Predstavniki civilne iniciative so nam predstavili svoje poglede na ta sporni, po njihovem mnenju povsem nedopustni projekt. Na največjem gozdnem območju Štajerske namreč nameravajo zgraditi kar 56 vetrnih elektrarn visokih okrog 200 metrov, kar je običajnim ljudem povsem nepredstavljivo. Tako visokih objektov namreč ni niti v slovenski prestolnici Ljubljani, niti v bližnji štajerski metropoli Mariboru.Predstavniki civilne iniciative so opozorili na netransparentnost, neustreznost in škodljivost umeščanja vetrnih elektrarn na bistriško Pohorje, kjer projekt, brez vednosti tamkajšnjih prebivalcev, poteka že pet let. Šele letos so dejansko izvedeli zanj.Za postavitev ene vetrne elektrarne bi bilo treba najprej pripraviti ustrezno zemljišče, kar pomeni, da bi bilo treba posekati za eno celo nogometno igrišče dreves in narediti golosek. 56 vetrnih elektrarn pa dejansko pomeni kar 56 golosekov v velikosti nogometnega igrišča, vse to na vrhovih Pohorja ... Za vsako vetrnico je potrebno zgraditi betonski temelj. Za izgradnjo le-tega pa je potrebnih kar 200 »hrušk« betona. Na samo prizorišče, kjer naj bi električne vetrnice postavili, bi bilo treba Ves material in železne armature bi bilo treba na samo prizorišče tudi pripeljati. Gre za nepredstavljivih 200 »hrušk« za eno vetrnico in za 11.200 tovornjakov betona za 56 vetrnic! Prav tako bi bilo treba tja pripeljati tudi 56 stebrov, visokih okrog 135 m, ki bi jih sestavili na vrhu Pohorja, saj celih ni možno peljati niti po avtocesti, še manj po pohorskih ovinkih. Temu pa bi sledil še ves material za 56 vetrnic, ki bi naj imele premer 60 metrov. Jasno je, da je to za Pohorce in tudi za ostale prebivalce Slovenije nepredstavljivo, nerazumno in nedopustno.Električne vetrnice s premerom 60 metrov, bi povzročale zelo neprijeten hrup in magnetno ter še kakšno energijsko polje, stale pa bi zgolj 300 metrov od najbližjih hiš Pohorcev. Nekatere električne vetrnice bi stale celo blizu vodnih zajetij krajevnih skupnosti Kebelj, Tinje in občine Oplotnica in s tem neposredno ogrožale celo vire pitne vode. Zgraditi bi bilo treba tudi dostopnejše ceste in primerno infrastrukturo, od samih vetrnic pa zgraditi še ogromne kanale za kablovode v dolino do Slovenske Bistrice ali do Ruš. Negativnih posledic, ki bi nastale z izvedbo projekta družbe Energija na veter, je očitno preveč, zato Pohorci odločno sporočajo, da nikakor ne bodo dovolili izvedbe načrtovanega projekta. Tistim, ki jih zanimata samo denar in dobiček pa sporočajo: »Tace stran od Pohorja!«26. kimavec 2023, Jana Pretnar

Na predvečer jesenskega enakonočja je STA poročala o prelomni sodbi brazilskega Vrhovnega sodišča, zaradi katere so bili tamkajšnji domorodci v solzah sreče.Brazilski domorodci in aktivisti so najnovejšo sodbo brazilskega Vrhovnega sodišča pospremili z besedami: "zgodovinska sodba". Sodišče je namreč v primeru poskusa omejevanja priznavanja novih rezervatov staroselcev odločilo v prid domorodcev.Brazilsko Vrhovno sodišče je odločalo o zakonu, v katerem je zapisano, da se za zavarovano območje lahko razglasi le območje, ki so ga na dan razglasitve brazilske ustave dne 5. listopada 1988 zasedala domorodna ljudstva. Brazilski domorodci so nasprotovali temu zakonu, saj jim je onemogočal pridobiti nazaj tista območja, s katerih so jih izgnali v času brazilske vojaške diktature. Sodniki so o sodbi glasovali posamič, končni rezultat pa je bil devet proti dva v prid domorodcem. Pravice tamkajšnjih domorodcev so zapisane že v brazilski ustaviBrazilska ustava domorodcem zagotavlja ohranitev njihovih družbenih organizacij, običajev, jezikov, verovanj in izročil ter pravico do zemlje, ki jo tradicionalno zasedajo, je pred glasovanjem dejala sodnica Carmen Lucia in poudarila, da lastništva zemlje ni mogoče ločiti od drugih zagotovljenih temeljnih pravic. Očitno so določbe ustave Brazilije zelo podobne določbam členov Razglasa ZN o pravicah domorodnih ljudstev. Številni domorodci so pred vrhovnim sodiščem proslavljali odločitev sodnikov, vodja vladne agencije za staroselce FUNAI Joenia Wapichana pa je ob tem dejala: “Pravica je na strani staroselcev”.V bran pravicam domorodcev so se pridružili tudi okoljevarstveniki. Več študij je namreč dokazalo, da domorodni rezervati sodijo med najboljše načine za boj proti krčenju gozdov in podnebnim spremembam. Kritiki predlaganega zakona so javno opozarjali, da v primeru njegovega sprejetja, domorodci ne bi mogli več pridobiti nazaj območij, s katerih so jih izgnali v času vojaške diktature v Braziliji. Od tedaj je znanih več kot 260 primerov, ko so razni zasebniki in podjetja oziroma korporacije v okviru sedaj neustavnega zakona pridobili zemljišča domorodcev. Sodniki bodo prihodnji teden preučili, kaj to dejansko pomeni za te konkretne primere. Čeprav je Vrhovno sodišče odločilo v prid staroselcem in bodo ti dejansko lahko dobili ta območja nazaj, pa obstaja tudi možnost, da bi lahko trenutni lastniki zemljišč, ki so postali nezakoniti, prejeli odškodnino.22. kimavec 2023, STA in Bojan Strašek