Ustavno sodišče RS je presodilo, da so izpodbijani odloki neustavni, zaradi česar jih je razveljavilo. Ker bi takojšnja razveljavitev povzročila, da vlada kot izvršilna velja oblasti ne bi mogla več izpolnjevati svoje pozitivne ustavne obveznosti varovanja zdravja in življenja ljudi, začne razveljavitev učinkovati šele leto dni po objavi odločbe.
Odločitev ustavnih sodnikov, da začne razveljavitev izpodbijanih vladnih odlokov veljati šele čez eno leto, je skrajno čudna, neresna in nesprejemljiva, prav tako pa tudi njihova obrazložitev v zvezi s tem. To namreč pomeni, da lahko izvršilna veja oblasti (Vlada RS) »izpolnjuje svoje ustavne obveznosti varovanja zdravja in življenja ljudi« tudi na protiustaven in protizakonit način in to še leto dni potem, ko sta bili protiustavnost in protizakonitost jasno ugotovljeni ter razglašeni.
Ustavno sodišče RS je na zahtevo Informacijskega pooblaščenca presojalo ustavnost in zakonitost več vladnih odlokov, s katerimi so »urejali« način ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT. Sodišče je pritrdilo informacijskemu pooblaščencu in odločilo, da so bili ti odloki resjedno neustavni.
Predlagatelj presoje ustavnosti in zakonitosti je izpodbijani ureditvi očital kršitev pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS). Trdil je, da izpodbijani odloki posegajo v pravico do varstva osebnih podatkov. Za ta poseg nimajo podlage v zakonu, v katerem bi bilo določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati in za kakšen namen.
Vlada RS je nasprotno trdila, da obstaja v Zakonu o nalezljivih boleznih in v pravu Evropske Unije ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov. Sklicevala se je tudi na privolitev posameznika v obdelavo njegovih osebnih podatkov, kar naj bi predstavljalo ustrezno pravno podlago.
Ustavno sodišče je ocenilo, da ugotavljanje izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT) vključuje obdelavo osebnih podatkov. Vsako takšno zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov pa pomeni poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. "Poseg v to človekovo pravico je dopusten na podlagi drugega odstavka 38. člena Ustave, če so v zakonu določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, namen za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov," so navedli ustavni sodniki.
Po njihovi presoji zakonske podlage, na podlagi katerih so bili izpodbijani odloki sprejeti, ne vsebujejo teh pogojev. Ustavni sodniki so zavrnili tudi stališče Vlade, da je lahko zgolj Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, kadar država nalaga obdelavo osebnih podatkov. Smisel Splošne uredbe o varstvu podatkov je varstvo posameznika pred nedopustno obdelavo njegovih podatkov, ne pa blanketna dovolilnica državi, da obdeluje osebne podatke.
"Ker bi bila udeležba posameznika v socialnem, političnem in verskem življenju odvisna od njegove privolitve v obdelavo osebnih podatkov zaradi preverjanja pogoja PCT, ki ga je z izpodbijanim odloki predpisala država, takšne privolitve po presoji Ustavnega sodišča ni mogoče šteti kot prostovoljne in s tem tudi ne kot veljavne pravne podlage za poseg v pravico do varstva osebnih podatkov," so zapisali v obrazložitvi.
Posledično je Ustavno sodišče RS presodilo, da so izpodbijani vladni odloki neustavni, zaradi česar jih je razveljavilo. Ker bi takojšnja razveljavitev povzročila, da vlada kot izvršilna velja oblasti ne bi mogla več izpolnjevati svoje pozitivne ustavne obveznosti varovanja zdravja in življenja ljudi, je Ustavno sodišče odločilo, da začne razveljavitev učinkovati leto dni po objavi odločbe.
"V tem času mora vlada izpodbijano ureditev sprejeti na podlagi zakonskih določb, v kateri bodo določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, namen za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov, kot to terja drugi odstavek 38. člena Ustave," so še sporočili z Ustavnega sodišča RS.
Celotno Odločbo Ustavnega sodišča RS lahko preberete tukaj.
Ustavno sodišče RS in Vard Lipovšek, 06. veliki traven 2022
