Predstavniki ZOS – Zavezništva osvobodimo Slovenijo, Gibanja Zedinjena Slovenija – ZSi, Stranke Slovenskega Naroda – SSN ter nekateri nesojeni kandidati in kandidatke liste ZOS,  bodo danes ob 11.30 uri na Ustavno sodišče RS vložili Pobudo za oceno ustavnosti letošnjih državnozborskih volitev, vključno z zahtevo za takojšnjo zaustavitev volilne kampanje in vseh postopkov v zvezi s tem. Obenem zahtevajo preložitev državnozborskih volitev, dokler ne bodo zagotovljeni ustavni pogoji enakopravnosti in bo vsem udeležencem volitev popolnoma jasna volilna zakonodaja, ki mora biti v skladu z Ustavo Republike Slovenije.

Na letošnjih državnozborskih volitvah je neustaven ključen člen Zakona o volitvah v državi zbor – ZVDZ. Že samo zaradi tega dejstva so letošnje državnozborske volitve neveljavne in to povsem neodvisno od vseh predhodno opisanih neustavnosti, ki smo jih predstavili v našem pregledu v delih od 1 do 8.  

Gre za spremenjeni 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 29/2021 z dne 01. 03. 2021), oziroma Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor (ZVZD-D),

Poslanci in poslanke trenutnega sklica Državnega zbora so dne 16. 02. 2021 sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-D), ki se v 1. členu glasi: »V Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17) se v 7. členu v prvem odstavku pred besedo »dopolnil« doda beseda »že«.(https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0618?sop=2021-01-0618)

Posledično se je spremenil 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 29/2021 z dne 01. 03. 2021), ki se po novem glasi: »Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti.«

V Zakonu o volitvah v državni zbor, ki je bil v Uradnem listu RS objavljen dne 12. 09. 1992 (Uradni list RS, št. 44/92), je bilo vse do navedene spremembe leta 2021 zapisano naslednje besedilo: »Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.«

Poglejmo še kaj v zvezi s tem piše v Ustavi RS, saj mora biti Zakon o volitvah v državni zbor nedvomno v skladu z Ustavo RS. Ta tematika je obravnavana v 43. členu Ustave RS. Bistvenega pomena je besedilo 2. odstavka 43. člena Ustave RS, ki se glasi: »Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.«

Za razumevanje naše trditve, da gre res za neustavnost Zakona o volitvah v državni zbor, je ključnega pomena analiza vseh treh predstavljenih besedil. Najprej besedila iz 2. odstavka 43. člena Ustave RS, nato njegova primerjava z besedilom v Zakonu o volitvah v državni zbor, ki je bilo uradno v veljavi od 12. 09. 1992 do 01. 03. 2021 (dalje imenovano besedilo A), zatem pa še najnovejšega besedila, ki naj bi veljalo od meseca sušca 2021 in torej tudi danes oziroma na letošnjih volitvah (dalje besedilo B). 

Med besedilom zapisanim v Ustavi RS in besedilom A je pomembna razlika. Ustava govori zgolj o tem, da ima pravico voliti in biti voljen vsak državljan, ki je dopolnil 18 let. To torej pomeni, da mora biti državljan že polnoleten in je do dneva volitev dopolnil 18 let. Verjetno ta dikcija vključuje tudi tiste državljane, ki so na dan glasovanja dopolnili 18. let, torej imajo na dan volitev svoj 18. rojstni dan.

Besedilo A pa se glasi: »Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.« Ključna razlika med obema besediloma, ki dejansko tudi spreminja smisel dikcije je vrinjen stavek, kateri se glasi »ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let«. V Ustavi ne piše, da ima pravico voliti in biti voljen državljan, »ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let«. To namreč dejansko pomeni, da ima državljan na ta dan 18. rojstni dan. Posledično imata po dikciji besedila A pravico voliti in biti voljen samo tisti državljan, ki ima na dan volitev svoj 18. rojstni dan. Posledično niti kandidat za poslanca Andrej Šiško, ki ima na dan letošnjih volitev 24. 04. svoj rojstni dan, vendar ta ni 18., ne bi smel niti kandidirati za poslanca niti voliti.

Besedilo B, ki bi naj bilo v veljavi od meseca sušca 2021 se tudi, na videz zgolj kozmetično, razlikuje tako od besedila 43. člena Ustave, kot tudi od besedila A. Gre za dodano besedo že, tako kot povsem jasno izhaja iz 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-D), ki se glasi: »V Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17) se v 7. členu v prvem odstavku pred besedo »dopolnil« doda beseda »že«. 

Zato še enkrat poglejmo besedilo B Zakona o volitvah v državni zbor, ki se po novem glasi: »Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti.« 

Zakaj je torej nastala sprememba v besedilu A, pri tem pa je v besedilu B ostalo vse povsem enako, razen, da je bila po novem dodana beseda že?! 

Ustavno sodišče RS je to tematiko že obravnavalo leta 2018, potem, ko je Pobudo za oceno ustavnosti v zvezi s 7. členom Zakona o volitvah v državni zbor vložil Državni svet RS.

V zvezi s tem je v svoji odločbi zapisalo:

»66. Predlagatelj zatrjuje tudi protiustavnost prvega odstavka 7. člena ZVDZ, ki določa, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti. Po mnenju predlagatelja iz besedila te določbe izhaja, da imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca samo tisti državljani Republike Slovenije, ki imajo na dan volitev 18. rojstni dan oziroma so tega dne postali polnoletni.

67. Razlage prvega odstavka 7. člena ZVDZ, ki jo podaja predlagatelj, ne podpirajo ne logična ne sistematična in ne teleološka razlaga. Poleg tega je razlaga v očitnem nasprotju z besedilom drugega odstavka 43. člena Ustave, v skladu s katerim ima pravico voliti in biti voljen vsak državljan, ki je dopolnil 18 let. Volilno pravico ima torej državljan, ki je pred volitvami ali najkasneje na dan volitev dopolnil 18 let. Razlaga, ki ni ustavnoskladna in hkrati nasprotuje vsem ustaljenim metodam pravne razlage, ni upoštevna. S tako razlago ni mogoče utemeljiti protiustavnosti zakona. Zato je očitek o neskladju prvega odstavka 7. člena ZVDZ s 3., 43. in 44. členom Ustave neutemeljen (2. točka izreka).« (točki 66 in 67 odločbe št. U-I-32/15-56 z dne 08. 11. 2018, str. 25)

Glede na to, da je Državni svet RS v zvezi s 7. členom ZVDZ že vložil pobudo za oceno ustavnosti, pa je Ustavno sodišče RS v svoji odločbi št. U-I-32/15-56 z dne 08. 11. 2018 zapisalo, da je bilo tedanje besedilo 7. člena ZVDZ v skladu z Ustavo RS, je možno samo dvoje:

1. Ali je Ustavno sodišče RS pri odločanju leta 2018 naredilo napako in dejansko napadena zakonska določba že tedaj ni bila v skladu z Ustavo RS in sicer vse od leta 1992, ko je bil zakon sprejet,

ali pa

2. je v nasprotju z Ustavo RS sedanji 7. člen ZVDZ, sprejet leta 2021. Razliko med obema primeroma predstavlja zgolj besedica »že«, ki pa v samem temelju spremeni pomen besedila tega člena. Besedilo obeh členov zakona, tistega iz leta 1992 in tega iz leta 2021 v nobenem primeru ni enako, pa tudi njun pomeni ni enak, saj ni in ne more biti enaka niti logična, niti sistematična, niti teleološka razlaga.

Ustavno sodišče RS se mora zato nemudoma in jasno opredeliti do tega, katero besedilo 7. člena ZVDZ je dejansko v skladu z Ustavo RS in katero ne, sicer bodo nastale nepopravljive posledice.

Neizpodbitno dejstvo je, da so poslanci in poslanke Državnega zbora RS, dne 16. 2. 2021 izglasovali novelo Zakona o volitvah v državni zbor, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 29/2021 z dne 01. 03. 2021, s tem pa se je besedilo, ki je bilo v uporabi do tedaj od leta 1992 spremenilo in se v 7. členu ZVZD sedaj glasi: »Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti.«

Ustavno sodišče RS je glede na razliko v vseh treh besedilih dolžno pojasniti, zakaj je dejansko prišlo do te spremembe besedila in kaj natančno sedaj to pomeni.

Ker sta obe zakonski besedili nedvomno različni, ni pa povsem jasno zakaj je temu tako, različni pa sta tudi od besedila 43. člena Ustave RS, so v obeh primerih letošnje volitve v Državni zbor RS neustavne in posledično neveljavne. Zato je treba takoj zaustaviti vse postopke v zvezi s tem in volitve preložiti, dokler ne bodo zagotovljeni ustavno določeni pogoji enakopravnosti, obenem pa bo vsem udeležencem volitev popolnoma jasna volilna zakonodaja, ki mora biti v skladu z Ustavo RS.

 Samo Korošec, 14. mali traven 2022