Slovenija po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice sodi v sam vrh držav, ki imajo delež sodb z vsaj eno kršitvijo. Med najpogostejše kršitve sodita predolgi postopki sojenj in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Slovenija je za odškodnine zaradi sodnih kršitev že odštela 295.644.418,49 evra.
Evropsko sodišče za človekove pravice navaja podatke, da naj bi bil v Sloveniji delež sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic kar 91,69-odstoten. To dejansko pomeni, da je le 8,31 odstotni delež sodb slovenskih sodišč brez kršitev. Posledično to pomeni, da slovenska sodišča v prvi vrsti ustvarjajo nove spore in težave, namesto da bi jih reševala. Na milijon prebivalcev je v Sloveniji kar 164,51 sodbe z vsaj eno kršitvijo.
Tudi primerjava z našimi sosedami kaže, da Slovenija vodi v tovrstnih kršitvah sodišč. V Italiji, ki je znana po politični in sodni korupciji, je delež sodb s kršitvami na milijon prebivalcev le 31,26, vseh kršitev človekovih pravic v odstotkih pa je samo 76,64 odstotka. V Avstriji je odstotek sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic še nižji – 70,30 oziroma le 31,53 kršitve na milijon prebivalcev. Na Hrvaškem pa je 80,17 odstotka sodb z vsaj eno kršitvijo oziroma 92,56 kršitve na milijon prebivalcev.
Visoke številke za Slovenijo in slovensko sodstvo povedo zlasti to, da gre večinoma za kršitve, ki kažejo na nesposobnost ali korupcijo sodstva. Največ kršitev človekovih pravic pri nas je povezanih z dolžino postopkov in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Od 373 sodb je kar 263 takšnih s kršitvami zaradi dolžine postopka. 267 sodb je takih, pri katerih ni bila zagotovljena ustrezna pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki pripada vsakomur, v nasprotnem primeru so mu kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Sledi še 25 kršitev pravice do pravičnega sojenja in nekaj drugih manj pogostih kršitev.
Evropsko sodišče za človekove pravice naj bi iz Slovenije na leto prejelo povprečno 240 pritožb. Zaradi očitnih kršitev je Slovenijo do konca leta 2021 povprečno obtožilo kar v 332 primerih. Posledično smo slovenski davkoplačevalci zaradi takšnih sodb slovenskih sodišč in sodnikov, iz državnega proračuna za odškodnine, plačali že skoraj 300 milijonov evrov (295.644.418,49 evra).
Očitno se na slovenskih sodiščih soočamo z množično malomarnostjo, nesposobnostjo in neznanjem sodnic in sodnikov, pa tudi s korupcijo ter s politično obarvanimi procesi in odločitvami. Da pri nas res obstaja korupcija in da tudi pred sodiščem nismo vsi enaki, je jasno iz več primerov. Med najbolj odmevne zagotovo sodi primer družine Janković, ki ji je bilo odpisanega kar 29 milijonov evrov dolga.
Herman Bezjak, 07. sušec 2022