Knjiga Slovenske srenje kot izročilo in priložnost je prva poglobljena monografija o slovenskih agrarnih skupnostih, ki predstavljajo še enega izmed jasnih dokazov slovenske domorodnosti in staroselstva. V začetku listopada jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Združenjem predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, agrarnimi skupnostmi, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z agrarnimi skupnostmi.
V knjigi je na enem mestu predstavljen pomen izročila slovenskih srenj ali agrarnih skupnosti in njihovega ohranjanja. Te si kot zgodovinsko izročilo in kot izpričana institucija starodavne družbene ureditve Slovenske ljudovlade, Slovenske pravde ter uspešnega skupnega upravljanja s premoženjem, zaslužijo spoštovanje in varovanje tudi v prihodnje.
Uvodoma so razloženi temeljni pojmi o vaških srenjah ali agrarnih skupnostih, predvsem njihov zgodovinski nastanek ter sedanja organizacija in zemljepisna porazdelitev po Sloveniji. Osrednji del je namenjen predstavitvi ter kritičnemu pogledu v preteklost in prihodnost več kot 80 agrarnih skupnosti iz vseh slovenskih okrožij vključno z zamejstvom. Na Slovenskem danes deluje 638 agrarnih skupnosti.
Urednica zbornika Nevenka Bogataj je izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da je po letu dni zbiranja in urejanja prispevkov več kot 110 avtorjev, končno izšla knjiga, ki opisuje gospodarjenje s skupnim premoženjem na trajnostni način. Konkretni primeri jasno dokazujejo, da je mogoče z nepremičninami v solastnini ali skupni lasti članov agrarnih skupnosti kakovostno upravljati in hkrati varovati okolje.
Recenzent zbornika, dr. Andrej Udovč, je poudaril, da je Slovenija z monografijo o Slovenskih srenjah prejela kakovostno študijsko gradivo o skupnem upravljanju s premoženjem agrarnih skupnosti. Egon Rebec iz Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil, da agrarne skupnosti kakovostno gospodarijo z vaškim premoženjem z namenom zagotavljanja skupnega dobra, zato jim je potrebno zagotoviti pogoje za uspešno delovanje tudi v prihodnje.
Med odlike slovenskih srenj oziroma agrarnih skupnosti, sodijo omogočanje ohranjanja poseljenosti podeželja, skupno uresničevanje interesov, predvsem pa trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, pogosto tudi manj kakovostnimi.
Slovenske srenje, ki predstavljajo še enega izmed jasnih dokazov slovenske domorodnosti in staroselstva, dajejo slovenskim vasem vitalnost in obenem omogočajo medsebojno povezovanje prebivalcev podeželja.
Samo Korošec, 18. listopad 2021