V zvezi z najnovejšim protiustavnim Vladnim odlokom je CISP pripravila dopis ravnateljem ali ravnateljicam oziroma izjavo obeh zakonitih zastopnikov – staršev o prepovedi poseganja v duševno in telesno integriteto učenca ali učenke. Starši jo zgolj izpolnijo in pošljejo ravnateljem šol.
Ker je Vlada RS sprejela nove, strožje ukrepe v Odloku o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, objavljenem v Uradnem listu RS št. 174/2021 dne 6. 11. 2021, je tokratni dopis pripravljen glede na ta nov odlok.
V začetku izjave so zapisana spravljiva dejstva s katerimi želita starša izpostaviti, da se zavedata v kakšnem položaju so se znašli ravnatelji in šolski delavci. »Verjameva, da se trudite po svojih najboljših močeh skrbeti za zakonitost, ustavnost in zdravje vaših zaposlenih in učencev. Za to vašo skrb sva vama hvaležna. Žal se zavedava in bi rada to izpostavila, da v naši državi mnogi javnozdravstveni „strokovnjaki” ignorirajo dejstvo, da je zdravje „stanje popolnega telesnega, mentalnega in socialnega blagostanja in ne samo odsotnost bolezni ali slabosti“. Ta definicija je zapisana v Statutu Svetovne zdravstvene organizacije. Vse kaže na to, da priporočila, navodila in odločitve delujejo proti zdravju, t. j. v škodo zdravju in sicer ne samo otrok, temveč tudi odraslih. Torej, ko gre za otroke, je očitno, da se grobo zanemarjajo in izpodrivajo številni temeljni elementi zdravja in se sprejemajo „priporočila” ali nekakšni odloki brez veljavnih in nedvomnih znanstvenih dokazov, tako glede učinkovitosti in še bolj pa glede varnosti le-teh, medtem, ko se vse ocenjuje na hitro in izključno samo v eni zelo ozki kategoriji „odsotnosti bolezni Covid-19”.«
Sledi mnenje staršev, da je pod izgovorom „zaščite otroka“ zaradi izključno ene bolezni, ki je za otroke skoraj nenevarna, nemoralno, neetično in nepravno, svojega otroka izpostavljati številnim drugim dejansko škodljivim posledicam in tveganjem za njegovo zdravje (ne samo kratkoročno, ampak tudi srednjeročno in dolgoročno). Starša sta osebno dolžna narediti vse, kar je v njuni moči, da se njunega otroka obravnava v vsej celovitosti in da mu namesto „nove normalnosti”, ki je v resjedi grozljiva nenormalnost, poskušata zagotoviti najboljši način za njegov celoviti intelektualni, telesni, estetski, družabni, moralni in duhovni razvoj v skladu z značilnostmi, sposobnostmi in nagnjenji otroka.
Zgoraj opisano je tudi predpisano v 2. členu Zakona o osnovni šoli, kakor tudi v 2. in 2a. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakon o osnovni šoli v 60 d. členu (smiselno povzeto) določa, da se v okviru vzgojnega načrta, ki mora zasledovati uresničevanje ciljev in vrednot iz 2. člena zakona, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja, vključuje tudi starše. Tako so šolske ustanove, skupaj s starši, dolžne ustvariti pogoje za zdrav mentalni in fizični razvoj ter socialno dobrobit učenca.
Ravnatelji in ravnateljice so po zakonu (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje izobraževanja, 49. člen) odgovorni za vse prej navedeno, zato je prav nanje naslovljen ta konkretni dopis z izjavo. Starša cenita in spoštujeta šolo, ki jo obiskuje njun otrok, in se zavedata težav, s katerimi se soočajo zaposleni v šolstvu. Obenem tudi jasno zaznavata razliko med šolo na eni strani in ministrstvom oz. Vlado in »strokovno skupino« na drugi strani ter na splošno vseh politikov in „strokovnjakov”, vključenih v opisano.
Sledi bistveni del izjave, ki ga zato navajamo:
»S tem vas pisno obveščava, da nimate najinega soglasja glede katerega koli postopka v zvezi z zdravjem najinega otroka »ime in priimek« oz. prepovedujeva, zlasti
– nošenje maske med poukom ali na hodnikih, tako navadne kirurške (medicinske) ali platnene ali FFP2 (11. člen Odloka);
– samotestiranja (8. člen Odloka) ali kakršnegakoli medicinsko-mikrobiološkega testiranja v prostorih šole in izven šole, tega ne dovoljujeva nikomur, ne učiteljicam, ne zdravstvenemu osebju, ne kakšni tretji osebi, niti ne dovoljujeva, da se najinega otroka prepriča, da lastnoročno sam na sebi opravlja kakšen tak medicinski poseg,
– uporabe razkužil (13. člen Odloka),
– nikakršnega drugega medicinskega posega v otrokovo telo v šoli ali izven šole, tako tudi ne merjenja temperature in še posebej ne kakršnegakoli cepljenja,
– ter strogo prepovedujeva kakršnokoli samovoljno obnašanje kadarkoli v prihodnosti, ki bi bilo v nasprotju s to najino svobodno izraženo voljo.
Od vas, kot ravnateljice pričakujeva, da boste zavarovali najinega otroka pred posegom v njegovo fizično in psihično nedotakljivost.
Zato vas tudi pozivava, da preprečite kakršno koli šikaniranje, nadlegovanje, izpostavljanje, segregacijo najinega otroka zaradi ne-nošenja maske med poukom, neizvajanja testiranja ali cepljenja, tako z vaše strani, kot od strani učiteljev/učiteljic, drugih zaposlenih ali prisotnih v šoli ali učencev.
Zgolj mimogrede izpostavljava, da bi z neupoštevanjem najine prepovedi glede samotestiranja v šoli, kršili tudi zakon glede varovanja občutljivih osebnih podatkov, pri čemer bi otroka posebej izpostavljali morebitni diskriminaciji.«
Sledi opozorilo, da bosta starša, vsakršno ravnanje s strani zaposlenih v šoli ali zunanjih sodelavcev, delavcev morebitnih drugih služb, ki bi v času pouka ali ob vstopu v šolo ali izstopu iz nje otroka kakorkoli nagovarjali, mu svetovali ali ga celo silili v kakršenkoli poseg, vzela kot napad na njunega otroka, zaradi česar ga bosta dolžna zaščititi po pravni poti.
Zatem so navedeni bistveni členi ter sklicevanje na Konvencijo o otrokovih pravicah in Ustavo RS, po katerih otroci uživajo posebno varstvo ter na Zakon o pacientovih pravicah ter na varstvo pravic otrok v Družinskem zakoniku.
Na koncu sledijo še povezave do stališč neodvisnih slovenskih strokovnjakov, kot je Iniciativa slovenskih zdravnikov o smiselnosti presejalnega programa v VIZ, tako za učitelje kot za otroke.
Izjavo oziroma dopis zaključuje poziv ravnatelju ali ravnateljici, da ravna po svoji vesti, pri tem pa upošteva Ustavo RS, veljavno zakonodajo, mednarodne pravne akte o posebnih pravicah otrok in se opira na etiko in moralo. V kolikor pa temu ne bi bilo tako, bosta starša zoper odgovorne osebe ukrepala, saj je to tudi njuna moralna obveza, ki izhaja iz starševske odgovornosti, in ob upoštevanju glasu vesti.
Sleherni starš oziroma starša lahko predstavljeno izjavo oziroma dopis najdeta na spletni strani, jo natisneta, izpolnita in jo pošljeta ravnatelju ali ravnateljici šole, ki jo obiskuje njun otrok. Zagotovo lahko zapišemo, da bo morebiten množični tovrstni odziv staršev nedvomno moral imeti ugodne in ustrezne posledice v celotni zadevi.
Vojko Pogačnik, 10. listopad 2021
