Domorodne omike in narodne dediščine ne sme nikoli prekriti prah časa in pozabe je sporočilo s Tabora slovenskih domorodcev.
Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD je na Tabor povabila svoje člene in členice ter vse, ki želijo sodelovati pri aktivnem spreminjanju slovenske družbe. Družabno-izobraževalni Tabor je potekal v petek in soboto 13. ter 14. kimavca 2024 na območju Bio Parka Nivo v Žalcu v Deželi Štajerski.
Domorodci in domorodke so se na istem prizorišču srečali že lansko leto, tokrat pa so prvič organizirali Tabor Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel (DSZSD) zato, da so se v živo pogovorili o trenutnih izjemno težkih družbenih okoliščinah in iz teh okoliščin izhajajočih predlogih o nadaljnjem delovanju domorodcev.
Kljub izjemno mrzlem, deževnem in vetrovnemu vremenu se je v dveh dneh zbralo okrog sto domorodk in domorodcev, ki so vremensko neprijeten dan preživeli pod tamkajšnjim kozolcem v prijetnem vzdušju. Glede na to, da je temperatura padla za kar 25 stopinj celzija, na samo 7 stopinj, se je Tabora udeležilo presenetljivo število udeležencev. Marsikdo izmed domorodcev, ki bi se v primeru lepega vremena najbrž udeležil tega srečanja, je zaradi vremenskih razmer zagotovo ostal doma. Le slab kilometer od prizorišča Tabora so namreč bile znova poplavljene kleti številnih hiš.
V uvodnem nagovoru je Ivan Bolfek poudaril bistvo Tabora. To je potreba po usklajenem delovanju tako znotraj DSZSD, kot tudi v širšem družbenem okolju. V ta namen so na Tabor povabili tudi predstavnike drugih skupnosti, a se je na vabilo odzvalo zgolj gibanje OPS.
Ivan Bolfek - DSZSD
Bolfek je v svojem govoru izpostavil, da imamo vsi privilegij, da si z današnjim dnem in v prihodnosti vzamemo nazaj tisto, kar nam pripada, tisto kar je naše, a so nam zahrbtno in s prevaro ukradli ... to pa je dostojno življenje in dejstvoo, da smo pred zakonom res vsi enaki:
»Imamo pravico, da jo (družbo) s skupnimi močmi, povezani in zedinjeni spremenimo tako, kot si sami želimo. Da bomo v njej zadovoljni, srečni in svobodni ter jo bomo z veseljem zapustili svojim potomcem. Točno to moramo narediti s skupnimi močmi. A tega ne moremo narediti preko Facebooka, ali preprosto z domačega kavča. Moramo se v živo povezati in zgraditi mrežo dejavnih ljudi, katerih cilj je spremeniti obstoječo družbo s katero smo nezadovoljni ter ustvariti novo boljšo družbo, takšno v kateri bomo z veseljem bivali.«
Dodal je, da v takšni družbi in v takšni državi, kot je sedanja Republika Slovenija nočejo in ne bodo živeli. Vseeno je ali jo kdo imenuje korporacija ali država ali butalska skupnost. »To ni in ne more biti niti naša družba, niti naša domovina in, če hočete, niti naša država, pa naj se imenuje kakorkoli hoče«.
Po uvodnem nagovoru je Primož Durjava prebral finančno poročilo o delovanju DSZSD v zadnjem letu in pol. S podanim poročilom je domorodkam in domorodcem sporočil, da DSZSD za uspešno delovanje potrebuje celovito in aktivno podporo čim večjega števila dejavnih domorodnih členov in členic.
Primož Durjava - DSZSD
Nato je Andrej Šiško v spodbudnem in navdihujočem govoru poudaril zavedanje, ki naj krasi domorodke in domorodce v DSZSD. Med drugim je dejal:
»Zgodovina slovenskih dežel Koroške, Štajerske, Krajnske, Primorja, Prekmurja, Bezjaške Slovenije in Beneške Slovenije, je prepletena z zgodbami o veličastni vztrajnosti, izjemnem pogumu in iskreni narodni zavesti tudi v najhujših trenutkih slovenske zgodovine. Je tudi zgodba o številnih človeških usodah, žrtvah, o rekah prelite krvi, o pregnanih, o uničenih življenjih in premoženju. Mi, današnji domorodci, smo nosilci spomina, obenem pa tudi tisti, ki te zgodbe znova oživljamo, saj se jih zelo dobro zavedamo. Obudili smo jih iz zgodovinskega sna in jih ponovno priklicali v zavest našega naroda, naših ljudi, saj je to nujno potrebno. Deželi Štajerska in Krajnska sta bili že simbolično oživljeni s strani členov in členic naše skupnosti, kar je znak, da je duh naših prednikov res ohranjen v nas, v današnjih rodovih Slovencev. Naše delovanje je močno sporočilo, da zgodovinske resjede, domorodne omike in narodne dediščine ne sme nikoli prekriti prah časa in pozabe. Obenem pa tudi znak, da smo se iz lastne preteklosti tudi nekaj naučili, ter bomo to s pridom uporabili pri oblikovanju prihodnosti.«
Šiško je v svojem govoru vseskozi poudarjal pomen družbeno pozitivnih vrednot, kot so povezanost, spoštovanje do preteklosti in odgovornost do prihodnosti ter dodal:
»Vsako naše dejanje, vsak naš nadaljnji korak k oživitvi in krepitvi delovanja naših dežel, je korak k ponovnemu vzpostavljanju slovenske narodne zavesti in ponosa, je korak k vzpostavitvi in izgradnji poštene, pravične in svobodne družbe svobodnih ljudi. Nikar ne izgubimo volje ali zagona. Do tega niti nimamo pravice! Naša pot je plemenita in zato izjemno pomembna. Zavedajmo se, da nismo sami – ob strani nam stojijo vsi tisti, ki cenijo našo zgodovino in omiko, vsi tisi, ki si želijo, da bi slovenska istovetnost ostala trdna in neomajna, tudi v prihodnjih stoletjih. Vsi tisti, ki si želijo spremembe in boljšo skupnost, boljšo družbo, boljšo domovino. Tudi, če sedaj tega še niso prepoznali, se bo to zanesljivo zgodilo v prihodnosti. Pomembno je, da v naši domovini obstaja neuničljiv svetilnik, ki je viden daleč naokrog, tudi v tuje dežele.«
Andrej Šiško - DSZSD
Govor za katerega je Šiško dejal, da bo v celoti objavljen v letošnji 10 številki glasnika Domorodec, in tudi na spletnem mestu DSZSD v rubriki Občila – https://domorodnaskupnost.si/obcila/, je zaključil z naslednjimi besedami:
»Naj nas vodi prepričanje, da je naše delo nekaj velikega. Da nismo samo ohranjevalci preteklosti, ampak tudi ustvarjalci prihodnosti. Vztrajajmo v svoji viziji, krepimo vezi med slovenskimi deželami, med svobodnimi ljudmi teh področij in utrjujmo njihovo mesto v sami srčiki našega naroda. Z našo predanostjo in zvestobo koreninam bo slovenska domorodna omika še naprej cvetela. Neizogibno bo nastopila prava pomlad in lipa bo spet ozelenela!
Naj bo naša moč neomajna, naša vizija jasna in naša skupnost trdna. Bodimo ponosni na svoje poslanstvo, kajti vi ste tisti, mi vsi skupaj smo tisti, ki zedinjeni ohranjamo in gradimo prihodnost slovenskega naroda, prihodnost slovenskih domorodcev, prihodnost naših otrok in vnukov! Iz preteklosti, skozi sedanjost, za bodočnost! Od zmage do zmage – naprej!«
Primož Durjava je na koncu programa naredil kratko analizo stanja v vzporednih družbenih skupnostih. Spomnil je na preživeto COVID histerijo in opozoril, da bosta val nasilja in histerija, ki jo bodo ustvarili v prihodnosti, še mnogo hujša, kot sta bila v obdobju COVID-a. »Tako zločinsko in genocidno delovanje vladajočih nad vladanimi ni v zgodovini nič novega. 20. stoletje je prepolno podobnih totalitarističnih režimov.«
V zaključku je Durjava opisal zamisel delovanja skupine Državljanski nadzor nad delom uradnih oseb in najavil, da bo to zamisel podrobneje opisal v razpravi, ki bo sledila. Dodal je še, da je pomembno vedeti, kako mednarodni pravni instrumenti, kot tudi Ustava RS in mnogi notranji zakonski predpisi urejajo področje državljanskega nadzora ter dajejo ljudem tudi pravno podlago za zakonito delovanje na tem področju.
Bojan Strašek, 16. kimavec 2024