Newyorški župan Eric Adams je v včeraj razglasil izredne razmere zaradi hitrega naraščanja cen mlečnega nadomestka. Gre za izdelek, ki ga v ZDA primanjkuje kot še nikoli do zdaj. Več ton mlečnega nadomestka proizvedenega v Švici, so s tovornjaki prepeljali v Nemčijo, od tam pa s pomočjo vojske z letalom v ZDA. Pošiljka naj bi zadostovala za približno 15 odstotkov trenutnih potreb v ZDA. "Pomanjkanje mlečnega nadomestka za dojenčke po vsej državi je povzročilo nepredstavljivo bolečino in tesnobo družinam po vsem New Yorku, zato moramo nujno ukrepati," je Adams zapisal v sporočilu za javnost. Pojasnil je, da bo izvršni ukaz pomagal zajeziti težnje vseh trgovcev, ki bi želeli izkoristiti to krizo in zvišati cene te nujne dobrine, poroča španska tiskovna agencija EFE. "Naše mesto bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da pomaga materam v tem težkem obdobju," je še dodal. Podražitev je zakonsko opredeljena kot zaračunavanje cene, ki je za deset ali več odstotkov višja od običajne cene izdelka. Prebivalci New Yorka, ki so jim trgovci že zaračunali previsoke cene za mlečni nadomestek, bodo lahko vložili pritožbo pri oddelku za varstvo potrošnikov in delavcev. V zadnjih tednih je bilo iskanje mlečnega nadomestka ali mleka v prahu pravi izziv za starše v številnih državah. Pomanjkanje so povzročile težave v svetovni dobavni verigi in pa težave v proizvodnem obratu Sturgis v Michiganu, ki je v lasti podjetja Abbott Nutrition, glavnega proizvajalca mlečnega nadomestka za dojenčke v ZDA. Po podatkih newyorške mestne uprave na nacionalni ravni več kot 40 odstotkov velikih maloprodajnih trgovin na svojih policah nima mlečnega nadomestka. Prejšnjo sredo je predsednik Joe Biden pooblastil obrambno ministrstvo, da na podlagi pogodb s komercialnimi letalskimi družbami uvozi mlečni nadomestek od koderkoli na svetu. Bela hiša je operacijo poimenovala Fly Formula. Poleg tega se je Biden skliceval tudi na zakon iz časov hladne vojne, da bi pospešil proizvodnjo mlečnega nadomestka v ZDA. V Švici proizveden mlečni nadomestek so s tovornjaki prepeljali v Nemčijo. Prvo ameriško vojaško letalo pa je včeraj iz Nemčije pripeljalo več kot 70 tisoč kilogramov mlečnega nadomestka. Prva pošiljka bo pokrila približno 15 odstotkov neposrednih potreb, v pripravi pa je še več pošiljk, ki naj bi prispele v začetku tega tedna, poroča francoska tiskovna agencija AFP. STA in Bojan Strašek, 23. veliki traven 2022

Ruska vojska je včeraj sporočila, da so se v jeklarni Azovstal v Mariupolju predali vsi ukrajinski borci in da so dokončno prevzeli jeklarno. "Od 16. velikega travna se je predalo 2439 nacistov bataljona Azov in ukrajinskih vojakov v tovarni. Danes, 20. velikega travna, se je predala zadnja skupina 531 borcev," je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Dodal je, da se je predal tudi poveljnik bataljona Azov Denis Prokopenko, ki so ga iz jeklarne odpeljali v posebnem oklepnem vozilu. Poropenko je sicer znan tudi kot nekdanji vodja huliganov nogometnega kluba Dinamo Kijev. poveljnik bataljona Azov Denis Poropenko Iz Azovstala je bilo rešenih še 177 civilistov, med njimi 85 žensk in 47 otrok, je že pred tem sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Od ponedeljka, ko sta obe strani dosegli dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz Azovstala, se je po navedbah Moskve predalo 1908 ukrajinskih borcev. Podobno številko je po poročanju BBC-ja objavilo tudi britansko obrambno ministrstvo. Ukrajinska vojska je v petek popoldne po izjavi poveljnika bataljona Azov Denisa Prokopenka, svojim borcem ukazala, naj se prenehajo bojevati. "Visoko vojaško poveljstvo je dalo ukaz, da je treba rešiti življenja vojakov naše garnizije in prenehati braniti mesto," je dejal v videoposnetku, objavljenem na Telegramu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prav tako potrdil, da so še zadnjim branilcem jeklarne dali dovoljenje za odhod. "Fantje so danes prejeli jasen signal od vojaškega poveljstva, da lahko izstopijo in rešijo svoja življenja," je včeraj povedal za ukrajinsko televizijsko postajo. Ukrajinska stran je priznala, da je dva meseca trajajoča bitka za Mariupolj končana. Obe strani sta se dogovorili za umik ukrajinskih borcev iz jeklarne na ozemlje pod nadzorom proruskih sil, v prihodnosti pa naj bi jih zamenjali za ujete ruske vojake. Bataljon Azov je bil leta 2014 ustanovljen kot prostovoljna milica, zdaj pa je uradna enota ukrajinske nacionalne garde. Znan je po svojih povezavah s skrajno desnico, številni njegovi pripadniki pa so imeli tetovirane nacistične znake. Urad ruskega generalnega tožilca je zato zaprosil Vrhovno sodišče Rusije, naj enoto Azov razglasi za teroristično organizacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bodo z zajetimi vojaki ravnali "v skladu z ustreznimi mednarodnimi zakoni". Obstaja pa verjetnost, da bodo navadne ukrajinske vojake ločili od pripadnikov bataljona Azov, saj so ruski zakonodajalci že v torek predstavili načrte za razglasitev borcev bataljona Azov za "nacistične zločince", ki ne smejo biti del nobene izmenjave ujetnikov z Ukrajino. V proruski narodni republiki Lugansk se medtem bijejo zadnji boji za mesto Severodoneck, zadnjim delom okrožja Lugansk, ki je še pod nadzorom ukrajinske vojske. Države skupine G7 so medtem iz Nemčije sporočile, da bodo Ukrajini namenile dodatnih devet milijard evrov, kar pomeni zgolj to, da še naprej podpirajo vojaške spopade. Od začetka leta so skupno Ukrajini namenili že 18,7 milijarde evrov pomoči. Reuters, STA in Bojan Strašek, 21. veliki traven 2022

ZDA so Rusijo obtožile, da za talca drži svetovno zalogo hrane. V številnih državah namreč obstaja strah pred lakoto, saj je ruski predsednik Vladimir Putin opozoril, da Kremelj pošiljk žita ne bo sprostil, dokler Zahod ne prekliče sankcij. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je medtem Rusijo obtožil, da je Donbas spremenila v pekel in da nad Ukrajinci izvaja "rodomor". Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na včerajšnji seji Varnostnega sveta ZN zahteval, da Rusija odpravi blokado ukrajinskih črnomorskih pristanišč in omogoči pretok hrane in gnojil po svetu. "Zdi se, da ruska vlada misli, da bo s tem, ko hrano uporablja kot orožje, dosegla tisto, česar invazija ni - da bo zlomila duh ukrajinskega ljudstva," je dejal na srečanju, ki ga je sklicala Bidnova vlada. "Zaloga hrane za milijone Ukrajincev in milijone drugih po vsem svetu je dobesedno talec ruske vojske," je dodal. Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov vse pšenice na svetu in 69 odstotkov vsega sončničnega olja. Pred tem je prav tako včeraj Dmitrij Medvedjev, nekdanji predsednik Rusije, sedaj višji varnostni uradnik, opozoril, da Rusija ne bo sprostila poti, če Zahod ne bo omilil sankcij proti Kremlju, poroča The Guardian. Po prošnjah zahodnih vlad in Združenih narodov Moskvi, naj Rusi ponovno omogočijo pretok hrane in s tem preprečijo morebitno lakoto v nekaterih državah, je Medvedjev dejal, da je Rusija to seveda pripravljena narediti, a da v zameno pričakuje "pomoč trgovinskih partnerjev, tudi na mednarodnih platformah".  "Sicer ni nobene logike. Po eni strani nam uvajajo nore sankcije, po drugi strani pa zahtevajo preskrbo s hrano," je dejal in pripomnil: "Stvari ne delujejo tako, nismo idioti. Državam, ki uvažajo našo pšenico in druge prehrambne izdelke, bo brez zalog iz Rusije zelo težko. Na evropskih in drugih poljih pa bo brez naših gnojil rasel le sočen plevel," je še dodal Medvedjev. Zatrdil je, da Rusija lahko poskrbi za to, da bodo imele druge države hrano in da do prehranske krize ne bo prišlo. "Samo ne vmešavajte se v naše delo," je opozoril. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v svojem nagovoru dejal, da Rusija nad Ukrajinci izvaja "rodomor".  Ruse je obtožil, da so povsem uničili Donbas in ga spremenili v pekel. Območje tega okrožja na vzhodu Ukrajine je trenutno središče najbolj intenzivnih bojev med ukrajinskimi in ruskimi silami. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je včeraj obtožilo Rusijo, da krepi svoje napade v Donbasu in pri tem onemogoča beg civilistom. Donbas tvorita okrožji Doneck in Lugansk, ki sta že od leta 2014 pod delnim nadzorom proruskih upornikov. Najsrditejši boji se trenutno bijejo za mesto Severodoneck, ki je še zadnji del okrožja Lugansk pod nadzorom ukrajinske vojske. STA in Bojan Strašek, 20. 05. 2022

V organizaciji Združeni narodi (ZN) opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Ukrajini v naslednjih mesecih povzročilo svetovno pomanjkanje hrane. Generalni sekretar ZN António Guterres je izpostavil, da je spopad zaradi naraščajočih cen povečal prehransko negotovost, še posebej v revnejših državah. "Svet bi se lahko soočil z lakoto, ki bo trajala več let, če ukrajinski izvoz ne bo obnovljen na predvojno raven," meni Guterres. Svoje lahko doda še huda suša v Indiji, ki je druga največja svetovna pridelovalka pšenice. Zaradi vsega naštetega je potrebno v Sloveniji čim prej usmeriti vsa sredstva in energijo v samooskrbo in čim večjo prehransko neodvisnost. Brez zadostne količine hrane namreč ne more uspevati in delovati nobeno gospodarstvo. António Guterres je opozoril, da je konflikt med Rusijo in Ukrajino prekinil oskrbo iz ukrajinskih pristanišč, ki so nekoč izvažala ogromne količine sončničnega olja, pa tudi žit, kot sta koruza in pšenica. Posledično se je zmanjšala svetovna ponudba in to je povzročilo dvig cen alternativnih živil. Cene hrane po svetu so po podatkih ZN-a skoraj 30 odstotkov višje kot lani ob takem času. Guterres je v New Yorku dejal tudi, da "obstaja realna grožnja, da bo vojna v Ukrajini na desetine milijonov ljudi pognala čez rob prehranske negotovosti". To naj bi se po njegovi oceni odražalo v množični podhranjenosti oziroma lakoti po vsem svetu. "Na našem planetu je dovolj hrane, če stopimo skupaj. Če pa tega problema ne rešimo danes, se bomo v prihodnjih mesecih soočili z lakoto," je ponovil. Opozoril je še, da ni učinkovite rešitve za prehrambeno krizo brez ponovne vključitve ukrajinske proizvodnje hrane na svetovni trg. Enako velja  tudi za gnojila, ki jih proizvajata Rusija in Belorusija. Povedal je tudi, da je v "intenzivnem stiku" z Rusijo in Ukrajino, pa tudi z ZDA in EU, da bi se izvoz hrane vrnil na normalno raven. "Zapletene varnostne, gospodarske in finančne posledice zahtevajo dobro voljo vseh strani," je poudaril. Po navedbah BBC Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov svetovne zaloge pšenice. Pred konfliktom je Ukrajina prek svojih pristanišč izvozila kar 4,5 milijona ton kmetijskih pridelkov mesečno. Potem je izvoz močno upadel, cene pa so posledično zrasle v nebo. Stanje na trgu se je še poslabšalo, potem ko je Indija zaradi velike suše to soboto prepovedala izvoz pšenice. Združeni narodi pravijo še, da je v Ukrajini trenutno "obtičalo" okrog 20 milijonov ton žita, pridelanega že pred spopadom. Sprostitev te zaloge bi lahko vsaj nekoliko omilila pritisk na svetovne trge. Opozorila ZN bi morala predstavljati zadostno spodbudo za povsem drugačen pristop v slovenskem kmetijstvu. Za Slovenijo je popolnoma nesprejemljiva zgolj 35 odstotna prehrambna samooskrba. Odvisnost od uvoza hrane nikakor ne more biti prava rešitev, kar jasno in prepričljivo dokazujejo razmere na svetovnih trgih. Zaradi vsega naštetega je potrebno v Sloveniji čim prej usmeriti vsa sredstva in energijo v samooskrbo in čim večjo prehransko neodvisnost. Brez zadostne količine hrane namreč ne more uspevati in delovati nobeno gospodarstvo. Bojan Strašek, 19. veliki traven 2022          

Priznani slovenski zgodovinar profesor dr. Stane Granda, je 150 let po njenem nastanku in po 30. letih načrtnega iskanja odkril izvirne peticije za Zedinjeno Slovenijo. V svoji najnovejši knjigi, ki jo odlikuje tudi poljuden slog, je predstavil »samoosamosvojitveno« zorenje slovenskega naroda. Ustanovitev lastne države avtor razume kot vrhunec večstoletnega dogajanja, zato v svojem delu opisuje družbeno-politično-kulturno dinamiko prebivalcev slovenskega ozemlja skozi zgodovino, vse od antične dobe prek srednjega veka do 19. in 20. stoletja, ki jim je namenjena osrednja pozornost – namreč obdobje od Zedinjenje Slovenije in poznejše dogajanje, ki je privedlo do razpada Avstro-Ogrskega cesarstva, zatem obdobja Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije, druge svetovne vojne in ustanovitve socialistične Jugoslavije. Zanimalo ga je, kaj vse so vzroki, pogoji in spodbude za razvoj in ohranitev kolektivne identitete oziroma skupinske istovetnosti pri Slovencih? Zato je raziskoval vprašanje samoslovenstva, ki ga razume kot prepričanje, da sta slovenski narod in njegovo ozemlje samostojen subjekt, ki ima neodtujljivo pravico do suverenosti. Posledično vsako odločanje izhaja iz slovenskih narodnih interesov, zlasti takrat, ko se odloča o slovenskih povezavah z drugimi narodi.   Profesor Stane Granda je pojem »samoslovenstvo« iz naslova knjige pojasnil z naslednjimi besedami: »Meni pomeni to, da v zgodovini vsak narod postavlja svoj narodni interes na prvo mesto. Mi smo bili v zgodovini najboljši Avstrijci, Jugoslovani, biti najboljši Slovenec pa je še vedno velik problem tudi v današnjih časih.« Pojem samoslovenstvo je najbolj primeren za opredeljevanje prizadevanj za samostojno slovensko državo. Ta têrmin je bil zelo živ zlasti v 30. letih 20. stoletja, potem pa je izginil, vsekakor tudi zato, ker je vzpodbujal misel na neodvisno slovensko državo. Pri pristaših te ideje najdemo »vse sorte« ljudi, ki jih nikakor ni mogoče povezovati z enim ideološkim blokom. Gre preprosto za preseganje ideoloških delitev Slovencev, saj je prav slovenski narod kot družbena skupnost postavljen na piedestal. Glede zasnove svoje najnovejše knjige je dr. Stane Granda pojasnil, da njena vsebina obsega  dogajanje »od paleolita do Tita«. Začenja z najstarejšo piščaljo na svetu, v srednjem in novem veku pa so omenjene izbrane teme, ki so povezane z naslovom. Dve tretjini knjige je namenih temam in osebnostim, ki so »peljale v samoslovenstvo«. Predlagal je sprejetje novega sosledja slovenske zgodovine. Od Karantanije naprej imamo cesarsko obdobje, zatem Jugoslovansko obdobje in samoslovenstvo. Jugoslovansko obdobje je ena celota, v kateri smo imeli ene in iste probleme, ki so glavni vzvod za nastanek samostojne slovenske države. Profesor Granda je čutil potrebo, da v svoji knjigi pove nekatere stvari, okrog katerih »plešemo kot mačka okrog vrele kaše«. Zato je veliko prostora namenil krščanskim socialcem, ki so bili pobudniki stare Jugoslavije, prav iz njihovih vrst pa so bili tudi pobudniki samostojne slovenske države. Posebej je izpostavil dr. Lamberta Ehrlicha, ki je bil veliki krščanski socialec, zlasti v koroškem obdobju. Že v na pariški mirovni konferenci je ugotovil, da je za Slovence edina rešitev samostojna in neodvisna slovenska država. To predvsem zaradi slovenskega naroda, ki se ga tako bolj upošteva in ta mora biti mednarodni pravni subjekt. Vsebina knjige se zaključi s koncem leta 1991, saj se je s tem zaključilo eno zaokroženo obdobje. Samo Korošec, 17. veliki traven 2022

Zaradi vročinskega vala, ki je prizadel proizvodnjo pšenice in je Indija prepovedala izvoz tega živila, so se cene na svetovnem tržišču povzpele na novo rekordno raven. V Evropi je cena ob začetku trgovanja poskočila na 435 evrov za tono pšenice. Posledično bodo kmalu narasle cene moke, kruha in pekovskih izdelkov. Svetovne cene pšenice občutno rast beležijo pravzaprav že od začetka rusko-ukrajinskega spopada v Ukrajini, kajti obe državi seveda sodita med največje izvoznice pšenice. Za nov pretres na svetovnem tržišču pšenice pa je sedaj poskrbela še Indija. Ta je druga največja proizvajalka pšenice na svetu. Minuli konec tedna je sporočila, da je po rekordno vročem mesecu sušcu začela omejevati izvoz pšenice. V petek, 13. velikega travna, ko je v Sloveniji potekala ustanovna seja nezakonito izvoljenih poslancev in poslank Državnega zbora RS, je Indija uvedla prepoved izvoza svoje pšenice. Posle, ki so bili sklenjeni pred tem datumom, lahko še vedno izpolnijo. Vse prihodnje pošiljke pa bo morala po novem odobriti vlada. Pred prepovedjo je Indija, ki razpolaga z velikimi rezervnimi zalogami, sicer dejala, da je pripravljena pomagati zapolniti del izpada dobave, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini. Dejstvo je, da ima Indija po tej odločitvi pomemben vpliv na oblikovanje cen pšenice na svetovnem trgu. Očitno je tudi, da bodo posledično nedvomno narasle tudi cene moke, kruha in pekovskih izdelkov, kar bomo verjetno kmalu občutili v svojih denarnicah in želodcih. STA in Bojan Strašek, 16. veliki traven 2022