Danes 25. vinotoka že šesto leto praznujemo Dan suverenosti, ki je državni praznik, ni pa obenem tudi dela prost dan. Praznujemo zaključek procesa osamosvojitve Slovenije leta 1991 in se spominjamo dne, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje. Praznik je uvedla vlada Republike Slovenije 9. sušca 2015. Toda, ali sploh imamo kaj praznovati?! To, da pri nas ni več vojakov JLA že, vendar se praznik imenuje Dan suverenosti. Pri nas pa suverenosti očitno sploh ni! Čemu torej praznik?!
Kaj dejansko pomeni pojem suverenost? Slovar slovenskega knjižnega jezika v zvezi s tem pojmom navaja:
»suverénost –i ž (e??) 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost /knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja.«
Slovenske sopomenke za pojem suverenost so: vrhovnost, samostojnost, nevezanost, neomejenost in samouprava.
Ali imamo državljani Slovenije dejansko sploh kaj praznovati? Je naša država res suverena? Je slovenski narod suveren? Je slovensko ljudstvo suvereno?
Pojem suverenost izvira iz latinščine »suveralus« in pomeni najvišji, v tem smislu pa se nanaša na oblast – najvišjo, neomejeno in neodvisno oblast. V teoriji poznamo tri vrste suverenosti: državno suverenost, narodno ali nacionalno suverenost in ljudsko suverenost.
O državni suverenosti govorimo v smislu najvišje oblasti znotraj države – ta se tiče državljanov, in neodvisne oblasti navzven – ta je vzpostavljena v odnosu do drugih suverenih oblasti ali držav.
Narodna suverenost označuje suverenost naroda, ki je izoblikovana na strnjenem ozemlju, povezujejo pa jo skupni jezik, narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. Izražena je v trajni in neodtujljivi pravici vsakega naroda do samoodločbe, vključno z odcepitvijo. Kot takšna je opredeljena v preambuli Ustave RS, pa tudi v normativnem delu Ustave RS – v 3. členu.
Kljub temu mi sploh ne vemo, koliko Slovencev pri nas živi in kolikšen del med prebivalstvom Slovenije dejansko predstavljamo! Gre za protiustavno, kriminalno, škandalozno in nedopustno stanje, zato tega preprosto ne smemo več dovoliti, saj gre za zločin proti človeštvu – za rodomor ali genocid!
V Sloveniji registrskega popisa prebivalstva že od leta 2011 ne izvajajo več z neposrednim zbiranjem podatkov na terenu, ampak s povezovanjem registrov in baz. Takšen registrski popis ne zajema nekaterih kategorij, ki so jih zajemali prejšnji terenski popisi. Tudi letos nimamo popisa prebivalstva glede na izpričano narodnost in veroizpoved. Tovrstni in sorodni podatki so se nazadnje popisovali na zadnjem terenskem popisu leta 2002, zato že skoraj dvajset let ne vemo kolikšen delež med državljani Slovenije imajo pripadniki slovenskega naroda.
Dejstvo je, da ne moremo svobodno izražati pripadnosti svojemu narodu, ob popisu prebivalstva. Skrajno čudno je, da v državi, ki je nastala na temelju samoodločbe slovenskega naroda, danes ni mogoče svobodno izražati pripadnosti ustanovitvenemu slovenskemu narodu. Kako je mogoče, da se je za Slovenca po narodnosti, moč opredeliti celo v sosednjih državah, le v domovini Slovencev, v Sloveniji ne?! In kaj ima to skupnega s suverenostjo? Narodne suverenosti pri nas dokazano ni!
Ljudska suverenost je pojmovanje, po katerem je ljudstvo izvirni nosilec suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. Vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu, nosilci oblasti pa so dolžni delovati v interesu ljudstva kot njegovi predstavniki. Tako bi moralo biti, vendar odkar obstaja Republika Slovenija nikoli ni bilo tako. Pri tem sploh ni pomembno katera vlada je bila na oblasti – leva ali desna.
Republika Slovenija dandanes ni suverena država, suverena pa nista nisi slovenski narod, niti slovensko ljudstvo. Pri nas ni suveren nihče, niti navznoter in niti navzven.
Država navznoter in navzven ni suverena zato, ker je korporacija in inkorporacija, dejanski suveren pa v resjedi ni slovensko ljudstvo, čeprav tako zapoveduje Ustava RS (3. člen). Dejanski suveren nad slovenskim ljudstvom je politikantska elita, ki si je prisvojila oblast in jo v skladu s korporacijskim pravom izvaja proti interesom ljudstva.
Pod pojmom politikantska »elita« so mišljene tako parlamentarne stranke desnice, kot tudi parlamentarne stranke levice, kot se same opredeljujejo. Če pogledamo slovenske vlade v zadnjih 31. letih od Peterletove vlade naprej, je povsem jasno, da je bil najdlje časa izmed vseh politikov v Sloveniji na oblasti Janez Ivan Janša. Skupaj je bil v Vladi 11 let in 2 meseca, od tega je bil predsednik vlade 6 let ter 9 in pol mesecev, obrambni minister pa 4 leta in 4 mesece. Na drugem mestu je Janez Drnovšek, ki pa je bil za razliko od Janše predsednik Vlade v vseh svojih mandatih – skupaj 10 let ter 3 mesece in pol. Vsi ostali mandatarji skupaj (Rop, Pahor, Bratušek, Cerar in Šarec) so bili na Vladi preostalo slabo tretjino oziroma okrog 9 let in pol.
Vsi našteti predsedniki vlad RS so bili na tem položaju kljub dolgotrajnim načrtnim kršitvam človekovih pravic, prevar, diskriminacije, goljufij, ponarejanj, kršitev ter spreminjanja in rušenja Ustave RS ter so pomagali izvajati zločin proti človeštvu – rodomor/genocid nad slovenskim narodom, ki bolj ali manj odkrito poteka že ves čas obstoja Republike Slovenije. V primeru korporacije Republike Slovenije, ni mogoče govoriti niti o državni, niti o narodni, niti o ljudski suverenosti.
Slovenija navzven ni suverena, saj o ničemer bistvenem, kar zadeva urejanje družbe pri nas, dejansko ne odločajo njeni organi neodvisno in samostojno. O gospodarski, kmetijski, monetarni, zunanji in tudi fiskalni politiki Republika Slovenija ne odloča neodvisno, temveč pravilom posluša, uboga in izvaja direktive EU. To preprosto pomeni, da Slovenija ni suverena. V obrambni politiki Slovenija ni suverena, saj upošteva direktive in zasleduje cilje napadalne vojaške zveze NATO, ne prepozna pa lastnih obrambnih interesov, niti s Slovensko vojsko in obrambnimi silami, ki jih ima, ni sposobna zagotovljati svoje suverenosti.
Slovenija tudi ni notranje suverena. O tem lahko namreč govorimo tedaj, ko je država na svojem ozemlju vrhovna, samostojna, izvršna, enotna in vseobsežna organizacija, ki s svojo močjo podreja vse, kar se nahaja na njenem ozemlju. Iz dneva v dan lahko vidimo, spremljamo in opazujemo, kako na ozemlje Republike Slovenije nezakonito in nasilno vdirajo nezakoniti migranti, ljudje brez dokumentov, ki ne priznavajo naših zakonov, kaj šele običajev, temveč izsiljujejo pristojne državne organe in zahtevajo svobodno gibanje. Vsakodnevno ali vsaj vsakotedensko se soočamo z množičnim kršenjem javnega reda in miru.
Oblast in organi izvajanja oblasti (policija, vojska itd.) se do nezakonitih dejanj in storilcev teh dejanj vedejo diskriminacijsko, saj tujce obravnavajo drugače kot lastne državljane. V tem smislu gre za pravi rasizem in diskriminacijo. Zanimivo je, da tisti, ki imajo sicer veliko za povedati o rasizmu in diskriminaciji, tega nikakor ne uspejo zaznati …
Lastni državljani smo – ob najmanjši kršitvi zakona, ki ga sploh nikdar nismo sprejeli, niti potrdili, čeprav smo po Ustavi RS (ki pa je tudi nikdar nismo sprejeli in potrdili) ter v skladu s toliko opevanimi človekovimi pravicami, izvirni suveren in naj bi bila posledično v naših rokah tudi oblast – takoj kaznovani (z denarno kaznijo, z zaporom, itd.). V nasprotju s tem pa množični kršilci naših zakonov, migranti, ki nimajo nič skupnega z vojnimi begunci, niso obravnavani tako, temveč so v privilegiranem položaju v primerjavi z državljani Republike Slovenije. To je nevzdržno, ponižujoče in nedopustno!
Vidimo, kako organi prisile oziroma organi oblasti v Republiki Sloveniji dejansko niso sposobni zagotoviti javnega reda in miru, ter vzpostaviti nadzora nad celotnim ozemljem in mejami naše države. Zato organi oblasti Republike Slovenije, kličejo na pomoč organe prisile drugih držav, kar je očiten dokaz, da protiljudska oblast v Republiki Sloveniji ni sposobna zagotoviti suverenosti nad svojim ozemljem, brez pomoči tujcev. Tudi to je nevzdržno, ponižujoče in nedopustno!
Iz lastne zgodovine imamo namreč nešteto primerov, ko so sprva »zavezniki«, potem postali naši okupatorji, začenši s slovenskim karantanskim knezom Borutom in Obri ter Bavarci v 8. stoletju, in nazadnje leta 1991, ko nas je napadla JLA. Očitno se iz zgodovine nismo prav ničesar naučili, zato smo, kot je zapisal naš koroški rojak, borec za pravice Slovencev v Avstriji, dr. Luka Sienčnik – obsojeni na njeno ponavljanje.
Stanje v naši družbi in državi je res skoraj takšno, kot leta 1991, če ne celo bolj zaskrbljujoče, čeprav vsi državljani tega še niso spoznali, predvsem zaradi močnega medijskega zavajanja. Kruta realnost jih bo kmalu streznila.
Nimamo nobenih razlogov za praznovanje dneva suverenosti. Jugoslovanske vojake smo že davno odslovili iz naše države. Sedaj je v naši državi sleherno leto več nezakonitih in ekonomskih migrantov, pa tudi tuji policisti in vojaki. Ti so tu prav zato, ker Republika Slovenija ni suverena država. To je resjedno nesprejemljivo, ponižujoče in nedopustno! Praznik Dan suverenosti, ob pogojih s kakršnimi se soočamo, že sam po sebi predstavlja posmeh vsem nam!
Država Republika Slovenija je ustavno utemeljena na podlagi obstoja slovenskega naroda in njegovih trajnih ter neodtujljivih pravic, ter njegovega večstoletnega boja za samostojnost. Slovensko ljudstvo je na podlagi izvirne suverenosti in Ustave RS nosilec suverenosti oziroma oblasti v tej državi. Država – slovenski narod in slovensko ljudstvo torej – sta tista ključna dejavnika, ki sta dolžna v skladu z naravnimi ter mednarodno veljavnimi pogodbami, priznanimi pravicami in Ustavo RS, vzpostaviti ustavno pravno stanje v novem, pravilnejšem in pravičnejšem ravnotežju, saj o tem trenutno ni moč govoriti. Šele, ko bo temu res tako, bo imel praznik Dan suverenosti sploh smisel in ga bomo lahko praznovali!
Samo Korošec, 25. vinotok 2021