Za ime našega portala Pravda, smo se odločili po temeljitem razmisleku. Gre namreč za izjemno staro slovensko besedo, ki je danes Slovenci skoraj ne uporabljamo več. Prav tako pa o njej tudi bistveno premalo vemo. Pravda bi morala soditi med tiste pojme, ki imajo za družbeno življenje Slovencev in Slovenk, izjemen pomen. Prav zato smo tako poimenovali naš portal.
Pojem pravda sodi med prve slovenske tiskane besede, ki so bile natisnjene na letaku naslovljenem na krajnske kmete, ki so se pridružili Slovenski zvezi ustanovljeni leta 1515. Gre za besede »Stara pravda« in poziv »le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna«. Kmetje tedanjih slovenskih zgodovinskih dežel, ki so se pridružili Slovenski zvezi, so z oboroženo kramolo ali uporom oziroma puntom, zahtevali prav vrnitev Stare pravde oziroma pravic slovenskemu ljudstvu. Uporniki ali kramolniki so zahtevali »staro pravdo«, kar pomeni tiste pravice in svoboščine, ki so jih nekdaj uživali.
Že tristo let pred tem, poznamo dogodek, ki je bil prav tako povezan s Staro pravdo ter s kramolo ali uporom. Leta 1218 se je bil Goriški grof Engelbert III. prisiljen takoj vrniti v Gorico, da je rešil svoje plemiče pred slovenskim ljudstvom. Plemiči so se namreč zoperstavili Stari pravdi – pravdnim običajem slovenskih ljudskih sodnikov, – kar je povzročilo ljudsko vstajo – kramolo, ter posledično pravi boj za »Staro pravdo«.
Zahteva kramolnikov (puntarjev) za Staro pravdo, je vselej pomenila stare (človekove) pravice in temeljne svoboščine, ki jih je uživalo in poznalo slovensko ljudstvo ter so pripadale izvirni slovenski družbeni ureditvi ljudovladi. Ta je pričela postopno usihati po nasilnem frankovsko-bavarskem (beri nemškem) pokristjanjevanju ter istočasno vsiljenem fevdalizmu.
Slovensko ljudstvo je v svoji dolgi zgodovini več krat zahtevalo Staro pravdo
Pojem pravda pripada izvirnemu slovenskemu pravdnemu izrazoslovju. Prvotni pomen pravde je precej širok, nanaša pa se na pravo in pravico. Gre za večpomensko besedo, znotraj katere so v pomenu pravda, med seboj najtesneje povezane pravica, resjeda in pravdni postopek. Pravde brez pravice ni. Pravzaprav je pravda namenjena prav doseganju pravice, oboje pa je najtesneje povezano z resjedo. Da lahko govorimo o pravdi v izvirnem pomenu, je poleg pravice in resjede nujno potreben še ustrezen pravdni postopek.
Že sama razdelitev besede resjeda na posamezne sestavne dele, nam pojasni njen nedvoumen, nesporen in natančen pomen: res-je-da. Gre za pomensko in s tem energijsko obratno besedo od besede resnica, ki v razdelitvi na posamezne sestavne dele pomeni res-ni-ca (»ca« je samo končnica dveh predhodno povezanih besed res-ni).
Uporaba besede res ni (resnica) v pomenu res je, predstavlja osnovo težav, ki jih imamo Slovenci že stoletja, morda celo tisočletja obstoja našega jezika in naroda. Žal ne vemo, kdaj in čemu je prišlo do takšne povsem neprimerne in hudo škodljive uporabe neke besede ali pojma v njegovem ravno obratnem pomenu.
Sleherna beseda ali pojem namreč vsebuje določen energijski in s tem frekvenčni zapis, ki s pomočjo etra (vetra) potuje po vesolju vedno, ko besedo izgovorimo. S tem, ko uporabljamo besedo resnica v smislu nečesa, kar je res, v v(eter) pa pošiljamo sporočilo »res-ni(ca)«, nezavedno škodimo vsemu, kar je res. Natančno to nam posledično povzroča težave, nesporazume in zaplete, ki nikakor niso potrebni, so pa nedvomno škodljivi.
Da sta pravica in resjeda izjemno pomembni sestavini starega slovenskega pravnega izraza pravda, dokazujejo že Brižinski spomeniki, ki poznajo »pravdno izpoved« ter »nepravdna dela« in »nepravdno mišljenje«. V srednjem veku se je pomen besede pravda še dodatno razširil in tudi razvejil. Bogastvo pomena besede pravda je zbral slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik. Po njegovem je beseda pravda pomenila: pravo, resjedo, postavo, pravičnost, pravico, izrek o pravici, sodni zbor, sodišče, sejo občinskega starešinstva, pravdni postopek, proces, ter urbarialno dajatev.
V 19. stoletju so, po mnenju profesorja Vilfana, v slovenskem izrazoslovju načrtno omejili pomen besede pravda na sodni proces, predvsem zato, da bi naše izrazoslovje izenačili s hrvaškim. Razlog temu je bil načrten poskus pohrvatenja našega jezika in naroda, kar že samo po sebi predstavlja protinarodno oziroma protislovensko početje. Tedaj so vse druge pomene tega izvirnega slovenskega izraza omejili na besedo pravo, ki je v slovenščini očitno mlajša od izvirne pravde.
Ime našega portala Pravda, naj zato pripomore vsem našim sodelavcem, da bodo opravljali svoje osnovno poslanstvo obveščati ter ozaveščati Slovenke in Slovence o vsem, kar je zanje pomembno. Pri tem naj imajo vselej pred očmi dejstvo, da so za naše bralke in bralce ter gledalke in gledalce, ključnega pomena pravica, resjeda in pravičnost – skratka PRAVDA!
letak iz leta 1515, v katerem so prve slovenske tiskane besede: "Stara prauda" ter "Le ukup, le ukup, le ukup, le ukup voga gmaina
Samo Korošec, 24. 06. 2020
