V soboto 10. rožnika 2023 je na območju Bio Parka Nivo v Žalcu, v Deželi Štajerski, potekala Veča Zedinjenih Slovenskih Dežel, ki so jo sklicali členi in členice Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD.
Ker nas je v živo zanimalo, kaj se bo na tej Veči domorodcev dejansko dogajalo, smo se je udeležili tudi mi. Takoj na vhodu nas je pričakala živo pisana paleta zastav, ki so nam bile večinoma neznane. Takoj za zastavami sta se nahajali dve predstavitveni stojnici, na katerih so bili prijazni predstavniki domorodcev, ki so nam pojasnili, da gre za zgodovinske zastave slovenskih zgodovinskih dežel. Na večjem okroglem stojalu, na obeh straneh starega kozolca Toplarja, je bilo skupaj izobešenih 9 zastav. Tam so visele zgodovinske zastave naslednjih slovenskih dežel: Štajerska, Krajnska, Koroška, Primorje, Prekmurje, Bezjaška Slovenija in Beneška Slovenija. Skupaj z njimi je bila v krogu izobešena osma zastava – zastava Zedinjenih slovenskih dežel. Na nekoliko izpostavljenem višjem mestu v sredini stojala je visela še slovenska narodna zastava.
Priznati je treba, da so domorodci za svojo Večo izbrali čudovito prizorišče. Gre za naravno okolje, med dvema ribnikoma, v središču dogajanja pa je bil stari kozolec toplar, pod katerim je lahko sedelo več kot 100 ljudi. Bralcem naj pojasnimo, da je Veča stara slovenska domorodna beseda, ki je nekoč označevala »javne zbore prebivalcev s pravdnimi pristojnostmi«, kot je navedeno na spletni strani www.domorodnaskupnost.si. Na tokratni Veči domorodcev se je po naši oceni zbralo okrog 200 pripadnikov in pripadnic DSZSD.
V uvodnem delu Veče pod kozolcem, ki jo je povezovala domorodka Edita, so nastopili členi t. i. Triglava DSZSD: Primož Drujava, Andrej Šiško in Ivan Bolfek. Premore med naštetimi tremi govorniki pa sta s svojim glasbenim nastopom popestrili pevka Ružica in klaviaturistka Ana iz Bezjaške Slovenije.
Ružica in Ana
Uvodni govor je imel Primož Durjava, ki je razpravljal o tem, kako umestiti Domorodno Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel v teritorialni prostor Republike Slovenije in kako v širši mednarodni prostor.
Dejal je, da je sklic domorodne Veče v Žalcu namenjen temu, da domorodci spet naredijo korak naprej k uresjedenju svojega poslanstva. To poslanstvo pa je: »v dobrobit vseh sester in bratov domorodcev ustvariti vzporeden legitimno posodobljen družbeno-političen sistem Slovenske ljudovlade in Stare Pravde po Božanskih merilih, ki temeljijo na izročilu naših domorodnih prednikov«.
Izpostavil je temeljno nalogo domorodk in domorodcev, ki je dvojna:
1. Na Veči zbrani domorodke in domorodci tvorijo živo – aktivno jedro domorodne skupnosti (ob upoštevanju takih, ki tokrat niso uspeli priti gre za nekaj sto ljudi) njihova naloga pa je postaviti delujoče temelje vzporednega družbeno-političnega sistema Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde.
2. Druga temeljna naloga domorodk in domorodcev je postavljene temelje vzporednega družbeno-političnega sistema Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde po zakoniti poti vpeljati in umestiti v teritorialni prostor Republike Slovenije z naslonitvijo na pomembne mednarodne pravne instrumente, ki govorijo o kolektivnih pravicah domorodnih ljudstev.
Primož Durjava
Med najpomembnejšimi mednarodnimi pravnimi instrumenti je Durjava izpostavil Razglas ZN o pravicah domorodnih ljudstev, ki pa še zdaleč ni edini pomemben mednarodni pravni instrument, sploh pa ne v okoliščinah, ko so razglašene izredne vojne ali zdravstvene ali kake druge izredne razmere.
Naslednji govornik na Veči je bil Andrej Šiško, ki je pojasnjeval kako zgraditi temelje za sodobno Slovensko ljudovlado. Več kot tisoč let vladavine tujega družbenega sistema in religije ni moč kar tako izbrisati, niti preskočiti. Očitno smo danes soočeni z njunimi posledicami. Tujci in njihovi domači podrepniki oziroma sodelavci – kolaboranti, so ves čas skrbeli, da se slovenske izvirne vrednote, načini življenja, običaji in navade čimprej in čim bolj izbrišejo ter nadomestijo z novimi, tujimi, vsiljenimi. Kljub temu pa so današnji rodovi Slovencev uspeli najti ohranjene posamezne dele in pojme Slovenske ljudovlade in Slovenske pravde ter jih nekako povezati v celoto.
Dejal je, da domorodce v zvezi s tem čaka še obilo dela in tudi odpravljanja ovir in težav, da pa je ključnega pomena vedeti kaj želijo in da se ves čas tudi trudijo to doseči.
Kot dva izmed najpomembnejših temeljev DSZSD je opredelil:
1. Slovensko ljudovlado s Slovensko pravdo in
2. Slovenske zgodovinske dežele.
Andrej Šiško
Naloga sodobnih domorodcev oziroma členov DSZSD je vzpostavitev in povezava znanih dejstev v novi, sodobni obliki, na vseh področjih delovanja DSZSD. Ta področja so pravda, omika, zdravilstvo, šolanje, sooskrba, zaščita, gospodarnost, okoljevarstvo, tehnologija in občevanje.
Domorodce zato čaka še precej dela, da bodo dejansko vzpostavili delujoče dežele, saj bodo šele tedaj lahko sklicali Večo, na kateri se bodo uradno izbrani predstavniki dežel povezali v Zedinjene slovenske dežele. Tudi s tem namenom je bila sklicana in organizirana Veča v Žalcu.
Tretji izmed govorcev na Veči je bil Ivan Bolfek, ki je navzoče nagovoril z vidika zaščite. Opozoril je na tri dolžnosti slovenskih domorodcev, ki izvirajo iz naravne pravde:
1. dolžnost aktivno sodelovati v skupnosti in prispevati k njenemu blagostanju;
2. dolžnost braniti svobodo svoje družine in skupnosti od najnižje do najvišje ravni;
3. dolžnost biti usposobljen za obrambo.
Ker se posameznik težko sam usposobi za obrambo in za branjenje svobode svoje družine in skupnosti ima DSZSD organizirano področje imenovano Zaščita, kjer lahko v skladu s svojimi sposobnostmi sodelujejo tako moški, kot tudi ženske.
Edita Žugelj in Primož Bolfek
Po kosilu – hrano in pijačo so večniki prinesli s seboj in jo razstavili, po v ta namen pripravljenih mizah, kjer je lahko vsak vzel kar je želel, – so se zainteresirani domorodci zbrali pri omizjih posameznih delovnih področij. Teh delovnih področij je bilo sedem, na njih pa so razpravljali o pravdi, omiki, šolanju, zaščiti, občevanju, samooskrbi in zdravilstvu. Vseh delovnih omizij se nikakor nismo mogli udeležiti, zato vam o podrobnejšem dogajanju ne moremo poročati. Smo pa zato nedvomno zaznali aktivnosti delovnega omizja omike, saj so tam navzoči domorodci in domorodke glasno prepevali slovenske narodne in ljudske pesmi, ki se jih je slišalo po vsem prizorišču Veče.
10. rožnika 2023, Samo Korošec