Pozdravljeni Dejan Ornig,

kmalu bo minilo skoraj desetletje odkar se je pričela vaša javna zgodba. Komunikacijski sistem TETRA, uporaba tajnih policijskih sodelavcev za vohunjenje nad družbenimi in političnimi nasprotniki, policijske grožnje, korupcija v samem vrhu Policije, vse to se sliši kot nekakšna kriminalka ali celo slab holivudski film.

Sodobni človek ima zelo kratkotrajen spomin glede družbenega dogajanja. Ali se lahko na kratko predstavite? Kdo ste in na kaj opozarjate že zadnjih 10 let?

Sem 33 letni državljan Slovenije, ki ima zaradi žvižgaštva še vedno težave v vsakodnevnem življenju. Že štiri leta sem namreč brezposeln. Žal sebi primernega dela nisem našel in po vseh zavrnitvah, sem čisto človeško, obupal. Ko sem pred osmimi leti, zaradi osebne varnosti stopil pred medije, si nisem mislil, kaj bo to zame pomenilo v nadaljnjem življenju. Slovenski, pa tudi tuji mediji, so se o zadevi »TETRA«, nadalje pa še o zadevi »tajnega sodelovanja s kriminalistično policijo«, razpisali, pisalo in govorilo pa se je tudi v dnevni politiki. Kot sem lahko prebral v medijih, so se na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji, sistematično ugotavljale kršitve, nato sprejemale določene usmeritve, pošiljale depeše, a nihče od nas, pravzaprav ne ve, če se je karkoli res, spremenilo v dobro, pravo smer.

Če sem pred osmimi leti opozarjal na varnostne ranljivosti informacijsko-telekomunikacijskega omrežja TETRA, ki ga za komunikacijo uporabljajo službe nacionalne varnosti, pa zdaj opozarjam na več kot očitne povračilne ukrepe, ki sem jih deležen vse od leta 2017 dalje, ko sem moral javno razkriti sodelovanje z Oddelkom za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Sektorja kriminalistične Policije, policijske Uprave Ljubljana.

Povračilni ukrepi se kažejo preko operativnega delovanja Policije, obstaja pa tudi utemeljen sum, da pri tem sodeluje slovenska obveščevalno-varnostna agencija – SOVA. Uslužbencem so podana navodila in usmeritve, da se mora storiti vse, kar je mogoče in to za vsako ceno, da se pač »najde« nekaj, kar bi me lahko inkriminiralo, da bi me tako ponovno kazensko procesirali. Žal je daleč od tega, da bi bili pri svojem operativnem delovanju nezaznavni, njihovo delo je namreč izjemno moteče, tako zame osebno, za družino, pa tudi za druge v lokalnem okolju – znance, sosede. Tako se trudijo, da bi me, milo rečeno uničili, jaz pa si želim le živeti človeka dostojno življenje.

Dejan Ornig mladenič, ki je verjel v dobroto Policije in sodelovanje z njo

Ko je nekdanji tajni policijski sodelavec Boris Karlovšek, leta 2016 za portal Siol.net v intervjuju povedal, da proti Policiji ne morem zmagati in da bom potegnil krajšo, se zaradi svoje mladosti, pa tudi naivnosti, nisem zavedal, kako daljnosežne bodo posledice mojega žvižgaštva.

Kako bi na kratko opisali vaše življenje leta 2014?

Leta 2014 sem imel komaj 25 let in sem bil pripravljen pomagati slovenski policiji na vseh področjih, saj sem naivno verjel, da Policija dejansko predstavlja dobro in samo dobro. Da sem lahko plačeval šolnino Fakulteti za varnostne vede, sem bil zaposlen v podjetju zasebnega varovanja in sem varoval objekte ameriškega veleposlaništva in predstavništva evropske komisije ter evropskega parlamenta.

Sodelovanje s kriminalisti glede pridobivanja operativnih informaciji je potekalo tako neformalno kot formalno, bil sem namreč registrirani informator, toda to delo je bilo strogo tajno. Šlo je za pridobivanje operativnih podatkov po celotnem spektru kaznivih dejanj.

Sodelovanje s policistom glede ugotovljenih varnostnih ranljivosti ITK omrežja TETRA je prav tako potekalo formalno, pa tudi neformalno. Policista sem namreč redno seznanjal z vsemi ugotovljenimi varnostnimi ranljivostmi. Začetek sodelovanja glede te zadeve sega v leto 2013, ko sem preko zveze, vzpostavil stik s policistom zaposlenim na OKC PU Ljubljana. Odnos s policistom je kasneje prerasel tudi v neformalno druženje in pogovore.

Kdo je lahko tajni policijski sodelavec ali informator v Sloveniji?

Zdaj že nekdanji odvetnik Janez Stušek, ki je bil v vmesnem času tudi direktor SOVA, je večkrat izpostavil retorično vprašanje: le koliko je še takšnih »Dejanov Ornigov«, pa za njih sploh ne vemo? Splošno uradno načelo je, da tajni policijski sodelavci ali informatorji, ne smejo izvrševati kaznivih dejanj, toda to načelo se večkrat krši. Tajno sodelovanje s policijo je lahko umazano delo, navadno ga ponudijo izbranim »starim znancem Policije«, da bi se jim tako lažje spregledalo kakšno kaznivo ravnanje.

V Sloveniji od tega ni mogoče živeti, izplačila denarnih nagrad so zelo omejena, tako da so motivi vse prej kot zaslužek. Nekateri so verjetno res v stiski in to počno zato, ker verjamejo, da si bodo s tem rešili življenje.

V vsem tem času, sem imel opravek tudi s takšnimi. Kar nekaj ljudi se je pojavilo v mojem življenju, za katere sem vedel, da so operativno zanimivi Policiji, pa vendarle so ti imeli svoj namen – storiti vse, kar je bilo mogoče, da bi se zoper mene »našlo« karkoli, kar bi me lahko inkriminiralo. Seznanjen in soočen sem bil tudi s številnimi orkestriranimi in organiziranimi akcijami, v katerih so sodelujoči ljudje večkrat tudi sami storili številna kazniva dejanja. Če vas kdo subtilno, nato pa še očitno napeljuje, da storite kaj, kar bi bilo kaznivo, ta že sam stori kaznivo dejanje napeljevanja. Žal je bilo takšnih primerov toliko, da jih ni več mogoče šteti na roke.

Kaj je komunikacijski sistem TETRA? Kje so bile težave? Kako ste jih prepoznali in kako bi se jih lahko odpravilo? Kako se je na vaša dejanja odzvala policija?

Informacijsko-telekomunikacijsko omrežje TETRA je evropski standard za radijsko komunikacijo služb, ki zagotavljajo nacionalno varnost države. Omrežje uporabljajo Policija, SOVA, Vojaška Policija, DARS, FURS, mestna redarstva ter še nekateri drugi uporabniki, ki so za najem radijskih terminalov pripravljeni odšteti kar nekaj denarja. Težava je bila v samem začetku nakupa jedrne infrastrukture, ko je RS kupovala opremo od nekega italijanskega podjetja. Kasneje so sicer opremo posodabljali, vendar so namerno ali ne, pozabili na komunikacijsko varnost, ki naj bi bila zagotovljena uporabnikom. Nenazadnje se je za namen komunikacijske varnosti namenjalo milijone evrov davkoplačevalskega denarja.

Kot mlad in vse preveč naiven entuziastični raziskovalec, sem se podrobneje seznanil s tehničnim delovanjem, študiral sem ETSI TETRA standard, spremljal prometne podatke, poslušal pogovore, bral sporočila, skratka, ugotavljal sem, da številni varnostni mehanizmi niso delovali pravilno ali pa sploh niso bili vključeni.

Informacijsko komunikacijski sistema TETRA je imel določene tehnične in komunikacijske napake. Za nagrado odkritja teh napak, sta si Dejan Ornig in Gregor Gregorčič prislužila prvo vrsto med sojenjem v imenu ljudstva (FOTO: Matej Povše)

Razlog v številnih ugotovljenih varnostnih ranljivostih je verjetno iskati tudi v dejstvu, da so omrežje v celoti upravljali uslužbenci Urada za informatiko in telekomunikacije na Generalni policijski upravi. Pravzaprav so z omrežjem upravljali uslužbenci Policije, ki so predhodno upravljali z analognimi sistemi radijskih zvez. Med starimi analognimi radijskimi zvezami in digitalnim informacijsko-telekomunikacijskim omrežjem TETRA, pa so številne razlike. Ob nepoznavanju področja informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij je seveda prijahalo tudi do strokovnih napak. Moj namen ni bil nikomur očitati kakršnekoli nestrokovnost ali malomarnosti, želel sem le, da bi vse ugotovitve lahko predstavil, kot je to normalno. Seveda z namenom, da bi se ugotovljene varnostne ranljivosti tudi odpravile. Namesto sodelovanja so izbrali ignoranco in ker nisem odnehal, so skovali akcijo, v kateri so več kot pol leta v tajnosti zbirali materialne dokaze, da bi me obdolžili napada na informacijski sistem. Policija oziroma takratni najvišji predstavniki Policije, so izbrali najbolj bizarno možno pot in sicer javno medijsko diskreditacijo. Poznavalci udbo-mafijskih omrežji so večkrat povzeli modus operandi takratnega sistema – najprej diskreditacija, nato likvidacija. Žal je zaznati, da je ta modus operandi še vedno v veljavi.

Zadeva je tako bizarna, da bolj ne bi mogla biti, še posebej zato, ker sem ves čas komuniciral s policistom, o čemer priča tudi obsežna pisna korespondenca. Ta je bila na sodišču tudi predstavljena, a je tudi sodišče sledilo interpretaciji, po kateri je bilo moje entuziastično raziskovanje kaznivo, pa četudi so bili za tem, še tako dobri nameni. Naj razume, kdor lahko. Pod pojmom »pravna država« je namreč mogoče prav vse.

Kako je zgledalo iskanje informacij o skrajnežih iz odprtih virov ("open source") preko medmrežja in kasnejše nelegalno vdiranje v računalnike? Ste to počeli po navodilih nekoga ali na lastno pest?

S spremljanjem ekstremističnih skupin in posameznikov sem začel že bistveno pred sklenitvijo sodelovanja s kriminalistično policijo, ker sem mnenja, da nasilje, še posebno dogovarjanje za napade ali celo umore ljudi, ki ljubijo isti spol ali se kakorkoli identificirajo z LGBT skupnostjo, pač ni sprejemljivo. Do nasilja imam ničelno toleranco, pa naj si bo to usmerjeno v katero koli družbeno skupino ali posameznike. Sem zaščitniški do vsakogar in vseh, ki so verbalno ali fizično napadeni. Žal smo imeli v Sloveniji glede tega precej težav in žal, še vedno se najdejo posamezniki in posameznice, ki se združujejo v skupine, katerih namen je neformalno kaznovanje in agresija zoper vse, ki ne mislijo ali čutijo tako, kot oni sami. Prav je, da se pove, da to ni prava pot.

Ko so kriminalisti ugotovili, da lahko z operativnimi informacijami pomagam še pri drugih zadevah, so me seveda sprejeli z odprtimi rokami. Po njihovih usmeritvah in navodilih, sem pridobival operativne informacije o številnih kaznivih dejanjih, zoper številne osumljence. Za nezakonito delo za kriminalistično policijo, sem sprejel svojo odgovornost in bil za to tudi kaznovan na pogojno zaporno kazen.

Dandanes se ljudje vse manj zavedamo pomena varovanja osebnih podatkov v informacijski družbi, katere del smo prav vsi. Vsak podatek, objavljen na medmrežju je namreč lahko uporaben za profiliranje vsakega izmed nas. Svetovno znani žvižgač Edward Snowden je namreč pred desetletjem razkril razsežnosti vsesplošnega nadzorovanja slehernega zemljana, ameriške NSA. Četudi se je o tem veliko govorilo in pisalo, pa ni verjeti, da bi obveščevalno-varnostne službe, opustile svoj del obrti, kot si ga razlagajo.

Vse močnejša procesorska moč, tudi v kombinaciji s kvantnim procesiranjem zajetih komunikacijskih podatkov, omogoča umetni inteligenci predikcijo človeškega vedenja. To pa je po mojem mnenju, prav tako nevarno kot jedrsko orožje. Samo pomislimo, kako hudo kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin se lahko zgodi ravno z uporabo umetne inteligence, ki z algoritmi vključujejo predikative napovedi o potencialnem vedenju slehernega človeka. Človek je namreč univerzalno in izjemno kompleksno bitje. Življenje je namreč nemogoče strniti v programsko kodo oziroma z digitalnimi podatki zajeti njegovo bistvo. To pomeni konec človeštva in svobode, kot smo jo poznali.

Kakšen je bil po vaše pravi razlog za to, da so vas uporabili kot grešnega kozla? Ali poznate še kakšen primer podoben vašemu?

Bom uporabil prispodobo. Povedal sem, da je cesar nag, cesar me je slišal in me zato kaznoval. Seveda je razlog tudi v tem, da je Slovenija kot država sledila globalni dogmi, ko na javno odmevnih primerih preko medijev in politike zastraševanja, skuša ljudi odvračati, da bi se opogumili in javno izpostavili najhujše primere kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Če bi vsi trobili v isti rok, si lagali o namišljeni in iluzorni svobodi demokracije, bi verjetno bilo še mnogo huje. Žal globalni svet in družbe nasploh še kako potrebujejo protagoniste, ki v luči resnice, razkrivajo sistemske nepravilnosti in sistematično kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Sojenje se je nadaljevalo tudi leta 2020. Na sliki je zraven Dejana Orniga tudi drugoobtoženi Gregor Gregorič. (Foto: Matjaž Rušt). 

Pred kratkim smo zasledili, da še danes dobivate grožnje, tudi takšne, ki zadevajo vaše zasebno življenje. Prebrali smo celo, da naj bi vam kriminalisti grozili in vas šikanirali tudi na podlagi spolne usmerjenosti? Kakšna je zgodba za tem?

Žal sem v minulih letih preživel mnogo hudega in le zahvalim se lahko višjim silam, da sem še med živimi. Uslužbenci Policije sicer le redko kdaj direktno zagrozijo, tako da bi jih bilo pri tem mogoče posneti. Zavedajo se namreč pomena in teže materialnih dokazov. Pri tem so že zaradi svoje narave dela lahko bolj spretni in to počnejo subtilno, preko tajnih sodelavcev ali kako drugače vplivajo na samo kvaliteto življenja. Žal sem bil večkrat tarča organiziranih homofobnih napadov, kar pa je najbolj srhljivo, tudi znotraj same LGBT skupnosti. Policija vse do sedaj, nobene prijave ni vzela resno in postavlja se vprašanje, komu je to v interesu?

Kakšno vlogo bi moralo imeti ljudstvo (predvsem ljudje, ki niso zaposleni v državni upravi) pri vodenju in upravljanju z državo? Ali menite, da bi se moral državni aparat razširiti in ali bi se morale pomanjkljivosti odpravljati s pomočjo vseh državljanov?

Četudi se zavedamo, da živimo le v iluziji demokracije, pa bi bila zagotovo prava pot aktivno državljanstvo, kar bi pomenilo, da bi vsak izmed nas, bil garant, da se nikomur ne bi kršile temeljne človekove pravice in svoboščine. Vsak lahko državi doprinese dobro, če mu je to le dopuščeno. Na tem mestu se tako postavlja vprašanje, ali je še mogoč družbeni dogovor o aktivnem državljanstvu in upravljanju z državo ali pa je za to že prepozno?

Hvala vam za intervju in vso srečo pri vašem nadaljnjem raziskovanju in ozaveščanju.

Uredništvo portala Pravda.si