Drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2) dobiva podporo tako na lokalni ravni, kot tudi na državni ravni. Od leta 2019 do danes med energetsko krizo, se je tudi povečala podpora po dodatni proizvodnji električne energije in zmanjšanju uvoza elektrike. Vprašanje pa je, ali se bo dodatni jedrski blok zgradil pravočasno in ali bo zgolj en blok dovolj?
V Občini Krško poteka drugi krog lokalnih volitev, oba kandidata za župana pa sta potrdila, da se bosta zavzemala za gradnjo drugega jedrskega bloka. Enako sta odgovorila za odlagališče za nizke - in srednjeradioaktivne odpadke na Vrbini pri Krškem. Hkrati sta obljubljala, da bodo nadomestila, ki nastanejo zaradi omejene rabe prostora in nuklearke, tudi uporabljena v dobrobit občanov. V prvem krogu je nekdanji poslanec Slovenske Nacionalne Stranke Dušan Šiško prepričal 2413 volivk in volivcev (24,6 odstotka), kriminalistični inšpektor Janez Kerin pa je prejel 1936 glasov (19,75 odstotka).
Hkrati se je ob robu energetskega foruma Slovensko-nemške gospodarske zbornice za Energetiko.NET oglasil državni minister za okolje in prostor Uroš Vajgl. Ta je dejal, da se bo postopek umeščanja drugega jedrskega bloka v Krškem lahko pričel v začetku naslednjega leta. Dejal je tudi, da se bo pred postopkom umeščanja moralo počakati še na sprejem prostorske strategije države do leta 2050, ker trenutna strategija drugega bloka ne obravnava.
Nekdanji predsednik Vlade in sedanji obrambni minister Marjan Šarec se je prvi pričel aktivno zavzemati za gradnjo JEK2 leta 2019, ocena projekta je bila takrat 6 milijard (vir STA).
Poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar je že vinotoka v intervjuju za Delo dejal, da mora priti JEK2 v uporabo do leta 2033, ko se bo prenehal uporabljati premog. Ta časovni okvir 11. let je za strateške gradnje in prilagoditev celotnega državnega sistema na takšno novost relativno kratko obdobje.
Tudi trenutni predsednik Vlade Robert Golob in nekdanji predsednik uprave GEN-I je konec vinotoka dejal, da se verjetno ne bo možno izogniti referendumu o JEK2, ki bi se moral izvesti v roku 5. let. Hkrati je obljubil, da bo vlada dala GEN energiji d.o.o. mandat, naj pospeši priprave za gradnjo JEK2. GEN energija d.o.o. je krovna družba znotraj skupine GEN in je v 100% lasti države. Ta je že dobila energetsko dovoljenje za novo jedrsko elektrarno in sicer za tehnologijo tlačnovodnega reaktorja tretje generacije z inštalirano močjo približno 1100 MW.
Struktura državnega lastništva GEN skupine in družb znotraj nje (vir GEN energija).
Kot kaže je trenutna energetska kriza pripomogla k temu, da se pričnejo izvajati ukrepi, ki bodo izboljšali slovensko energetsko samozadostnost. Proizvodnja elektrike je bila vinotoka najmanjša v zadnjih 19. letih, saj sta bila ravno med energetsko krizo izvedena tako remont JEK in izklop šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) iz elektroenergetskega sistema.
Tako je bila močno spremenjena tudi struktura proizvodnje energije. Do sedaj so bili običajno deleži hidroelektrarn, jedrske elektrarne in termoelektrarn tretjinski. Tokrat pa je skoraj dve tretjini proizvodnje (63 odstotkov) odpadlo na hidroelektrarne, nekaj manj kot tretjina (32 odstotkov) na termoelektrarno, ostalo pa na sončne in vetrne elektrarne. Potrebno je tudi vedeti, da je proizvodnja nejedrske in netermalne energije, odvisna od podnebnih faktorjev, kot so pretok rek, moči vetra in obsevanosti sonca.
Spremenila pa se je tudi »uvozna odvisnost« Slovenije. V elektroenergetskem sistemu so uvozili 1210 GWh elektrike, izvozili pa 655 GWh. V primerjavi z vinotokom lani je bil uvoz večji za 42 odstotkov, izvoz pa manjši za 16 odstotkov. Slovenija je vedno nihala med uvozom in izvozom električne energije, odvisno od različnih spremenljivk, ki so vplivale na proizvodnjo. Sedaj pa se je zgodilo to, da smo zaradi energetskih špekulacij in (ne)upoštevanja vidno prihajajoče energetske krize, prišli do točke, ko je Slovenija postala močno odvisna od uvoza elektrike po novih visokih tržnih cenah.
Predviden videz novega reaktorje JEK (vir GEN energija).
Kaj to pomeni za Slovenijo in Slovence? Izgradnja najbolj stabilnega in od okolja neodvisnega vira energije tj. jedrske energije, je več kot le nujna. Zaradi sporazuma z Republiko Hrvaško, Slovenija zastonj izvaža kar 50% jedrske energije JEK na Hrvaško. Torej 15%-20% slovenske jedrske energije dobijo Hrvati. Preostala energija je osnovana na starih fosilnih gorivih, na nestalnem toku rek, moči vetra in moči sevanja sonca.
Navkljub poskusom zmanjšanja porabe električne energije, se bo tehnološki napredek razvijal v smeri povečanja porabe elektrike za praktično vso tehnologijo, saj se fosilna goriva poskušajo omejiti tako v prometu, kot tudi v industriji, kar bo privedlo do povečanja uvoza dodatne električne energije.
Četudi uspemo v 11 letih zgraditi JEK2, se bo potrebno vprašati ali bo takrat dovolj zgolj en dodaten reaktor za »zeleno družbo«, ki bo porabila bistveno več električne energije kot sedaj?
Ali pa se bo zgodilo, da bomo navkljub energetski samozadostnosti, še naprej špekulativno prodajali elektriko po nizki ceni v tujino, da bomo potem umetno ustvarjen primanjkljaj uvozili iz Avstrije, ki je že najavila, da hoče postati izvoznica električne energije?
Ne smemo pozabiti, da je ravno Avstrija tista, ki se na mednarodni ravni trudi, da bi preprečila gradnjo NEK2, saj bi s t tem preprečila slovensko energetsko samozadostnost!
30. listopad, Jana Pretnar in Darja Stopar
