Kdo ima interes spodbuditi novo vojno v Evropi?
Evropski parlament je s sprejetjem resolucije označil celotno Rusko federacijo za pokroviteljico in celo izvajalko terorizma, kar dejansko pomeni precedenčno izjavo EU.
Stara Pravda
Slovenija

Nedelja, 27. November 2022 ob 13:10

Odpri galerijo

Evropski Parlament je v sredo 23. 11. 2022 sprejel tako imenovano »resolucijo o najnovejših dogodkih v ruski brutalni vojni agresiji proti Ukrajini«. Resolucija je bila sprejeta s 494 glasovi za, 58 proti in 44 vzdržanimi glasovi. Ta resolucija bi naj bila posledica grozodejstev nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom in pomeni označitev celotne Ruske Federacije (RF) oziroma njenega trenutnega režima kot države, ki je pokroviteljica terorizma.

Poslanke in poslanci Evropskega Parlamenta domnevajo, da bi naj ruske oborožene sile in njihovi pooblaščenci namerno napadali in izvajali grozodejstva proti civilistom v Ukrajini, uničevali civilne infrastrukture in izvajali druge hude kršitve mednarodnega in humanitarnega prava, kar bi naj sodilo med teroristična dejanja in vojna hudodelstva. Zato poskušajo razglasiti Rusko Federacijo za državo, ki podpira terorizem, in ki sama „uporablja sredstva terorizma“.

Slovenci imamo v Evropskem parlamentu 8 evropskih poslancev, ki bi naj predstavljali voljo slovenskega ljudstva. Slovenski poslanci iz EPP (Tomc, Zver, Bogovič, Novak) so podprli resolucijo, poslanca Brglez in Nemec sta se vzdržala, medtem ko poslanca Joveva in Grošelj sploh nista glasovala. Nihče izmed Slovenskih poslancev ni bil proti takšni absurdni trditvi.

Takšna pobuda za uvrstitev suverene države oziroma celo jedrske velesile na seznam podpornikov terorizma, v novodobnem sistemu večpolarnega ravnovesja moči na Zemlji, je bila predlagana že ob začetku ruske specialne operacije v Ukrajini. Malega travna 2022 je ukrajinski predsednik Voladimir Aleksandrovič Zelenski pozval Združene Države Amerike (ZDA), da dodajo Rusko federacijo na seznam držav, ki “sponzorirajo terorizem”. Ameriški senat in Predstavniški dom sta ta poziv potrdila, vendar je Državni Sekretar Anton Blinken, ki ima pri zadevah nacionalne varnosti zadnjo besedo, ta nezaslišan poziv dejansko zavrnil.

Zato se je izvedel pritisk na posamezne vzhodnoevropske države Evropske unije (EU). Tovrstno delovanje se je pričelo v litovskem parlamentu 11. velikega travna 2022, nato velikega srpana v latvijskem parlamentu ter se nadaljevalo vinotoka v estonskem parlamentu in v poljskem senatu. Vsi našteti so označili Rusko federacijo kot državo, ki podpira terorizem.

Težava je nastala, ker trenutna zakonodaja EU ne dovoljuje, da bi se suverena država uvrstila na seznam izvajalcev ali sponzorjev terorizma. Hkrati je takšna resolucija v sklopu obstoječega pravnega sistema EU, nezavezujoča, saj EU kot sponzorja terorizma do sedaj ni priznala še nobene države.

Primerjamo lahko obstoječo zakonodajo ZDA in Kanade, ki priznavata terorizem kot izjemo pri občem mednarodnopravnem principu enakosti suverenih držav v mednarodnem pravnem redu. To pomeni, da nobena država ne more biti podrejena pravni pristojnosti druge države. EU torej poskuša uveljaviti princip, ki bi lahko spremenil celotno ravnovesje med državami in naddržavnimi strukturami, kakršne so na primer EU, NATO in OZN.

To dejansko pomeni poslednji žebelj v krsto neodvisnih držav.

Zraven unikatnega umeščanja držav med teroristične, je EU med teroriste umestila tudi »Rusko paravojaško organizacijo „skupino Wagner“, 141. posebni motorizirani polk, znan tudi kot »Kadirovci« (čeprav to ime zaobsega več brigad in ne zgolj en polk) in druge oborožene skupine in milice, ki jih financira Rusija. Vsi so uvrščeni na seznam oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v teroristična dejanja in za katere veljajo omejevalni ukrepi«.

EU ima dva seznama terorističnih subjektov.

Prvi je namenjen subjektom zunaj EU (Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo posebni ukrepi za boj proti terorizmu), drugi (Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo poostreni ukrepi na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja) pa je namenjen skupinam in posameznikom znotraj meja EU.

Ta dva seznama opredeljujeta večinoma skrajne islamistične skupine iz tujine in evropske zgodovinske skupine kakršni sta na primer Irska republikanska vojska (IRA) in Baskovska domovina in svoboda (ETA). Sedaj pa poskuša Bruselj opredeliti celotno zgodovinsko EVROPSKO državo – Rusijo, kot državno podpornico domnevnih terorističnih dejanj.

Ključna so vprašanja ali gre v primerih uporabe zasebnih vojaških/varnostnih podjetij in prostovoljnih enot v vojnih razmerah res za terorizem? Ali so vsa varnostna in vojaška podjetja izvajala med svojim delovanjem terorizem? Na temelju česa so ta dejanja tako označena? Kdo je tisti, ki je pristojen za tovrstno označevanje?


				pred kratkim še prijatelja, danes terorist in upokojenka ...			pred kratkim še prijatelja, danes terorist (?!) in upokojenka ...

Med vsakim oboroženim spopadom in posledično tudi med vsako vojno pride do t. i. »stranske škode«, ki jo najbolj občuti ravno civilno prebivalstvo preko žrtev in povzročene duhovne-gmotne škode. Toda tudi vojna grozodejstva ne pomenijo, da gre pri tem dejansko za terorizem.

Terorizem kot pojav je v osnovi osredotočen na doseganje določenih političnih ciljev s pomočjo nasilja, kjer so lahko tarče civilisti, ki se jih vzdržuje v stanju terorja oziroma strahu. Tako se s pomočjo terorizma omogoči, da se vzpodbudi spremembe na področju politike oziroma družbe. Mnogokrat se te spremembe odvijajo ravno v nasprotju z interesi tistih, ki hočejo uporabljati teroristične metode.

Pri pojavu vojne gre za dosego političnih ciljev z »drugimi sredstvi«, ki lahko vključujejo tudi nasilje. Razlika med vojno in terorizmom je pri namenu in vlogi civilistov pri delovanju oboroženih sil. V vojni naj bi poskušali zmanjšati civilne žrtve, medtem ko poskuša terorizem uporabiti civilno prebivalstvo za prikaz moči ideologije. Pri tem pa je ključna vloga medijev, ki lahko en pojav opredelijo s svojo vsebino člankov in prispevkov. Sodobna razlika med teroristom in bojevnikom je torej v tem, kako so  predstavljeni v medijih.

Najpomembnejša razlika na področju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava pa obstaja zato, ker se terorizem ne obravnava v sklopu Ženevskih konvencij. To pomeni, da teroristi ne uživajo enake zaščite kot zajeti borci neodvisnih držav. V praksi to pomeni, da se lahko zajete borce, ki jih obravnavajo kot teroriste, na vojnem območju tudi usmrti. V konkretnem primeru bi pomenilo izvajanje resolucije o agresiji v Ukrajini, da bi se lahko vsakega Rusa ali »Kadirovca« tudi usmrtilo kot terorista. Ali res hočemo živeti v takšnem sistemu (ne)človekovih pravic?

Zanimivo je, da namigovanje, kako Ruska federacija nudi podporo »terorističnim dejanjem« sovpada z devetim svežnjem sankcij proti Moskvi. Te med drugim ciljajo tudi na to, da države EU »dejavno preprečujejo, preiskujejo in preganjajo izogibanje obstoječim sankcijam in skupaj z Evropsko komisijo preučijo možne ukrepe proti državam, ki poskušajo Rusiji pomagati, da bi se izognila že sprejetim omejevalnim ukrepom.«

Parlament EU prav tako poskuša pozivati na dodatno osamitev Ruske federacije na mednarodni ravni, v organizacijah kot je na primer Varnostni svet Združenih narodov. Najbolj sporna je prepoved in »zaprtje tako imenovanih institucij v EU, povezanih z rusko državo, ki bi naj širile prorusko propagando.«

Vse skupaj kaže na dejstvo, da EU noče končati vojne v Ukrajini, saj poskuša zaostriti diplomatske odnose in povečati sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Tudi razhajanja med ZDA in EU pomenijo, da ZDA v primeru konflikta med EU in Rusko federacijo, ne bodo zmožne zagotavljati takšne podpore, kot so jo zagotavljale med hladno vojno in obema svetovnima vojnama.

Potrebno se je zavedati, da se v primeru konflikta EU – Ruska federacija, lahko pričnejo oboroženi spopadi tudi na drugih konfliktnih območjih, kot na primer na Balkanskem polotoku, na Bližnjem vzhodu, na Korejskem polotoku, v Južnem Kitajskem morju, na Kavkazu ipd.

Komu je torej v interesu, da se v Evropi zgodi nova vojna?

Val Krajnc, 27. listopad 2022

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 4. Mar 2024 at 10:20

1481 ogledov

Vojne so največja stalnica človeštva in običajno obdobje, ki vedno sledi obdobju miru. Kakšna bo nova obrambna strategija RS?
Obrambno ministrstvo RS je v začetku meseca svečana v javno razpravo dalo predlog obrambne, in vojaške strategije ter strategije civilne obrambe. Javna razprava se končuje danes 4. sušca. Kakšen bo njen dejanski »izplen«?Obrambni minister Marjan Šarec je na posvetu o novih obrambnih strategijah 7. svečana dejal, »da se o njih pogovarjajo, ker se je varnostna situacija v svetu in bližini države drastično poslabšala«. Slovenija se ne more več zanašati na kolektivno obrambo, temveč mora delati za obrambo lastnega ozemlja, je tedaj še sporočal minister Šarec.Zelo verjetno je, da v prihodnosti kolektivna obramba kot je NATO, ne bo nudila primerne varnosti, zato bo treba čimprej začeti delati za obrambo lastnega ozemlja, ne zgolj govoriti o tem. Za kaj takšnega pa mora biti slovensko prebivalstvo najprej sploh pripravljeno, nato pa tudi primerno usposobljeno, sicer obramba niti ni mogoča.Podobno kot minister Šarec, so na posvetu razpravljali tudi obrambni in varnostni strokovnjaki kot npr. dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede Iztok Prezelj, dekan mariborske Fakultete za varnostne vede Andrej Sotlar, in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. Vsi so izrazili mnenje, da se je nujno najprej zanesti na lastne sile ter predvideti situacije, ko bomo v obrambnem smislu najprej prisiljeni delovati samostojno.Smo se Slovenci z obstoječo Slovensko vojsko dejansko sploh sposobni braniti pred morebitnim agresorjem?Odgovor je žal povsem jasen NE! Najprej je treba vedeti, da šteje Slovenska vojska skupaj z rezervisti samo 7.200 vojakov, podčastnikov in častnikov. Rezervistov, ki seveda niso profesionalni vojaki, je od tega okrog 900. Poleg tega je bila večletna ocena pripravljenosti Slovenske vojske za obrambo v primeru vojne nezadostna. S tako majhnim številom vojakov in ob tako slabi oceni pripravljenosti Slovenske vojske, se je povsem nemogoče obraniti pred potencialnim napadalcem. Takšna Slovenska vojska pa tudi ne predstavlja nikakršnega faktorja odvračanja od napada na Republiko Slovenijo. Prej bi lahko rekli, da predstavlja faktor privabljanja napadalcev, saj zgoraj navedena dejstva niso znana zgolj nam, marveč so splošno poznana.Žal so zgoraj zapisana negativna dejstva v zvezi z obrambno varnostjo Republike Slovenije posledica zgrešenih dejanj in napačne obrambne strategije v zadnjih 20. letih. Obrambni minister Šarec je to opisal z naslednjimi besedami: »V letih po osamosvojitvi smo podlegli razmišljanju, da je vojska bolj nujno zlo kot resno potrebna sila.« V svojem nedeljskem intervjuju (3. 3. 2024) za STA na MMC RTV SLO, je Šarec celo dojel, da: »Človek še vedno ni prišel v tisto fazo, ko rečemo, da smo spoznali, da vojne niso rešitev«. Pred tem se je že javno čudil mnenjem, da Slovenija ni vojaško ogrožena, saj da se obrambna sposobnost ne gradi takrat, ko se konflikt že pojavi.Nedvomno so obrambne strukture v Republiki Sloveniji pred konkretno težavo, saj je politika v preteklih dveh desetletjih skoraj s konsenzom – ne pozabimo, da sta odpravo naborniškega služenja vojske predlagali SDS in Stranka mladih – postavljala vlogo vojske kot ne bodi ga treba. Ker jo imajo drugi, jo imamo pač še mi. Tistih par vojakov bomo že poslali na misije v tujino, v zameno pa nas bo pred morebitnim napadalcem branil NATO. In to kar smo sejali, to danes tudi žanjemo. Če smo se leta 1991 z lastnimi oboroženimi silami zoperstavili eni najmočnejših tedanjih armad v Evropi in v kratkem a učinkovitem boju zmagali, smo po letu 2003 sami povsem onesposobili lastno obrambo.Posledice pa so dejansko za našo družbo kot celoto še mnogo hujše. Imamo že dvajset generacij mladih moških, ki niso bili deležni nikakršne vojaške vzgoje in usposabljanja – med njimi je tudi obrambni minister Šarec – zato ti ljudje niso sposobni niti pravilno dojeti razmer, kaj šele voditi slovenske obrambne sile. Večina misli, da tako ali tako sploh nismo ogroženi, če pa bi se to slučajno spremenilo, jih bo nekdo že branil. Oni zagotovo ne bodo branili nikogar, saj tega ne znajo, niti na to niso pripravljeni …Ne vemo še natančno kaj vse je na Obrambno ministrstvo RS prispelo v okviru javne razprave o obrambni strategiji RS, smo pa pred dnevi prejeli Predlog obrambne strategije Slovenske varde oziroma bolje rečeno Poveljstva Slovenske varde (PSVAR).Ker gre za pomembno tematiko, ki nedvomno posega v delovanje in prihodnost celotne slovenske družbe, zato smo naredili tudi analizo tega predloga.Ob tem, ko je bilo ob začetku javne razprave o obrambni strategiji še javno navedeno, »da dokumenti med drugim dopuščajo popolnjevanje in naraščanje SV z obvezno rezervo in vojaki na obveznem služenju vojaškega roka«, je obrambni minister Šarec v svojem zadnjem intervjuju tik pred koncem javne razprave poudaril, da »o vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, kot smo ga poznali pred letom 2003, ne razmišljajo«.Tega nikakor ni moč razumeti drugače, kot korak, celo dva koraka nazaj. Čemu namreč številne besede in zavajanje javnosti o novem pristopu, če pa očitno nova obrambna strategija nima namena predvideti niti načrtovati ničesar konkretnega za dejansko obrambno usposabljanje slovenskega prebivalstva?Povsem drugačen je pristop, ki ga ima do obrambne strategije RS Poveljstvo Slovenske varde.Iz njihovega predloga jasno izhaja naslednje:1. Obrambna strategija temelji na dejstvih zapisanih v Ustavi RS - na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, ki je zapisana v Preambuli in v 3. členu Ustave RS. Sleherno delovanje v nasprotju z navedenim, pomeni veleizdajo!2. Vojni obvezniki so vsi pripadniki slovenskega naroda in državljani RS, ne glede na spol. Kdor si varnosti in obrambe ni sposoben oziroma si je noče zagotoviti sam, je ni niti vreden, niti si je ne zasluži! Zanašati se na to, da nas bo branil nekdo drug je nesprejemljivo.3. Obrambna strategija Slovenije poleg Slovenske vojske uvaja Splošno ljudsko obrambo (SLO). V obdobju miru je potrebno primerno usposobiti in za primer vojne pripraviti vse vojne obveznike.4. Zgoraj našteto je v prvi vrsti namenjeno odvračanju kakršnekoli agresije na RS, saj se napad agresorju glede na žrtve, nikakor ne bo izplačal.Temeljno načelo ali doktrina obrambne strategije izhaja iz verzov največjega slovenskega pesnika in preroka Franceta Prešerna: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Z drugimi besedami: Raje vsi umremo, kakor da živimo pod okupacijo!Obrambna strategija je najprej namenjena odvračanju potencialnih agresorjev od napada na Slovenijo. V primeru, da strategija odvračanja ne uspe in vendarle pride do dejanskega napada, pa načrtuje celovito, totalno/popolno, neprestano in dokončno obrambo. Predaja ni mogoča pod nobenimi pogoji. Vsak tovrsten poizkus pomeni izdajo, sleherna izdaja pa se kaznuje s smrtno kaznijo!Obrambna strategija izhaja iz okrog 2.000.000 borcev in bork, ki so vsi vključeni v vojaško obrambo (VO) in v splošno ljudsko obrambo (SLO). Število borcev izhaja iz seštevka vseh pripadnikov slovenskega naroda doma in po svetu ter državljanov RS, odšteti pa so otroci mlajši od 7 let. Ko je vojna, je vojna za vse, zato je treba narediti vse, da do nje sploh ne pride!V splošni ljudski obrambi, ki je podpora delovanju Slovenske vojske, so po obrambni strategiji Slovenske varde, dolžni sodelovati tako moški kot ženske, pri tem pa zgornja starostna meja ne obstaja. Zato gre za celovito in popolno ali totalno obrambo, ki je zasnovana na enotah organiziranih po načelu teritorialne obrambe in na posebnih enotah.Cilji predlagane obrambne strategije so: 1. odvrniti vojaške ter druge grožnje in tveganja;2. obraniti neodvisnost, nedotakljivost in ozemeljsko celovitost države in slovenskega naroda;3. zagotoviti neprekinjeno delovanje naroda in države.Vizija predlagane obrambne strategije je: 1. Slovenije ne bo napadel nihče, saj se mu to glede na žrtve, ne izplača;2. vsak Slovenec je pripravljen in zna braniti svojo domovino in rojake, saj se zaveda, da tako ščiti sebe in vse ostale;3. Slovenec bo tudi po več letih bojevanja vedno svoboden korakal po slovenski zemlji.V fazi vzpostavljanja novega obrambnega sistema bo njegovemu financiranju namenjenih 10 odstotkov državnega proračuna, v drugi fazi 5 odstotkov, v naslednjih fazah pa finance po potrebi. Materialni viri bodo zagotovljeni na način, ki bo omogočil samostojno proizvodnjo in vzdrževanje orožja in opreme znotraj Republike Slovenije. Vzpostavljen bo Obrambno industrijski kompleks (OIK), ki bo vključeval proizvodnjo vseh dobrin, nujnih za vzdrževanje obrambnega sistema v predvojnem času ter podpiral dopolnjevanje materiala med vojno.V primerjavi z dokaj medlimi in neprepričljivimi izjavami obrambnega ministra Marjana Šarca, je predlog obrambne strategije RS, ki ga je v javno razpravo posredovala Slovenska varda, tipičen primer odločnega in obenem skrajnega pristopa do obrambe domovine. Ker pa je vojna tako ali tako že sama po sebi skrajna in gre nedvomno za skrajni obračun, je tovrsten obrambni pristop edini razumen.Seveda bo že tovrstno razmišljanje, kaj šele njegova dejanska izvedba naletela na množično nasprotovanje številnih »mirovnikov«, »humanistov« in »pacifistov«. A, kot kaže so pisci te obrambne strategije tudi to jasno predvideli, saj so za največjo grožnjo 21. stoletja slovenskemu narodu označili prav pacifizem, ki se kaže v apatičnosti, defetizmu ter nizki ravni zaupanja ljudi v državo in v nizki narodni zavesti, ter idealistične in strukturalistične ideologije, ki poskušajo negativno vplivati na obrambo države.Na koncu pa ne pozabimo na začetek obrambne strategije: sleherno delovanje v nasprotju z Ustavo RS, pomeni veleizdajo!4. Sušec 2024, Bojan Strašek

Thu, 8. Feb 2024 at 11:45

2081 ogledov

Andrej Šiško je izdal novo, 4. knjigo Sloven(c)i in Slovenije, 3/II. del, Pregled pisanj o Venetih, Sclavih, Venedih, Vindih
V tokratno knjigo je uvrščenih 153 odlomkov daljših letopisov ali kronik in nekaj krajših virov. Začne se s poglavjem Stališča zgodovinarja Jakova Bačića. Njegove raziskave, ugotovitve in teze se namreč bistveno razlikujejo od »uveljavljene« zgodovine. V svojem doktoratu, ki ga je zagovarjal v ZDA je Bačić dokazal, da je pradomovina Slovenov/Slovencev širše podonavsko območje, z drugimi besedami Panonija.Sledi poglavje z domačimi zapisi o Slovenih začenši z 9. stoletjem, ki so se v glavnem ohranili v mlajših prepisih v rusko-slovenskem, srbsko-slovenskem in drugih slovenskih jezikih. Poglavje nosi naslov Zapisi imen Slovenci, Sloveni v staroslovenskem in v novoslovenskem jeziku. Gre za osem staroslovenskih virov, ki izvirajo iz 1. tisočletja našega štetja, s katerimi je avtor naredil svojevrstno povezavo med I. in II. zvezkom 3. dela knjige. Zatem so opisani ohranjeni novoslovenski rokopisi med 10. in 16. stoletjem in tiskane knjige v slovenščini, katerim je dodanih še nekaj samostojnih virov iz 16. in 17. stoletja.Preostala vsebina knjige je razdeljena na naslednja časovna obdobja:I. Doba antike (od leta 500 pred našim štetjem – leta 500 našega štetja);II. Doba zgodnjega srednjega veka (501 – 1100);III. Doba visokega srednjega veka (1101 – 1300);IV. Doba poznega srednjega veka (1301 – 1500);V. Doba novega veka (1501 – 1679).V novi knjigi zbrana široka paleta raznih virov in zaključen njihov pregled. Na temelju tega bo Šiško po lastnih besedah, v naslednji knjigi z naslovom Sloven(c)i in Slovenije 3/III. del, Razčlenjevanje ter razkritje laži in zavajanj, predstavil analizo pregleda in razkritje večinoma zamolčanih in neupoštevanih dejstev, ki predstavljajo naše prednike Slovene/Slovence v povsem drugačni luči.Iz najnovejše Šiškove knjige izpostavljamo izbrane odlomke iz katerih izhaja:1. Ruski pogled na izvor in zgodovino Slovenov; 2. Judovski pogled ( pričevanje) o zgodovini starih Slovenov ter 3. Poljski pogled na izvor in pradomovino Slovenov (odlomek iz najstarejše poljske kronike, ki govori o pradomovini Slovenov).O ruskem pogledu na izvor in zgodovino Slovenov lahko beremo v knjigi N. S. Deržavina z naslovom Poreklo ruskega naroda, ki je bila v tedanji t. i. srbo-hrvaški jezik prevedena leta 1948. Vsekakor je dobrodošlo, da poznamo tudi ruski pogled na to tematiko.Rus Nikolaj Sevast'janovič Deržavin je bil sovjetski zgodovinar in etnograf, član Akademije znanosti Sovjetske zveze (AN SSSR). Deržavin je jasno zapisal, da prve omembe Slovenov izvirajo s konca 1. in začetka 2. stoletja našega štetja. V teh poročilih Sloveni nastopajo pod imenom naroda Venedi ali Veneti. Ta poročila najprej najdemo pri znanem rimskem piscu Pliniju Starejšem (23-79 leta našega štetja), nato pa pri rimskem zgodovinarju Tacitu (P. Cornelius Tacitus, rojen okrog leta 55 nove ere, umrl okrog leta 120). Tretje obvestilo najzgodnejših pričevanj o Slovenih najdemo pri znamenitem grškem zemljepiscu, zvezdoslovcu in fiziku, ki je živel v 2. stoletju našega štetja Ptolemaju Klavdiju.Po prikazu Ptolemaja (ali Ptolomeja), ki se nanaša na 2. stoletje našega štetja so Sloveni – Veneti takrat živeli na območju med Baltskim morjem, od Ganskega zaliva na severu in Karpati na jugu in so bili veliko ljudstvo.Baltsko morje je nekoč nosilo tudi ime Venedsko ali Venetsko morje. Sloveni – Veneti – Venedi pa so tedaj naseljevali območje med Venetskim – Venedskim morjem, od Gdanskega zaliva na severu in Karpati na jugu. Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od današnje Češke na severozahodu preko Slovenske republike/Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu. Dolgi so približno 1500 km, najvišji del Karpatov pa predstavljajo Visoke Tatre na meji med Slovensko republiko in Poljsko.Glede na navedbe Ptolemaja Klavdija: »Sarmatijo obkrožajo velika plemena: Venedi po vsem Venedskem zalivu in severno od Dakije«, je jasno, da je treba pri Karpatih upoštevati tudi Južne Karpate v današnji Romuniji in Srbiji. Venedi ali Veneti torej niso prebivali zgolj v Karpatih od izvirov reke Visle na sever, marveč tudi precej južneje v Južnih Karpatih in severno od Dakije, pa vse do Venedskega zaliva ali Baltskega morja. Teh navedb nikakor ne smemo zanemariti, saj so posledično Venedi ali Veneti v 2. stoletju prebivali tudi v Panoniji, ki se je nahajala severno od Dakije. Panonija je pravzaprav predstavljala središče velikega območja na katerem so tedaj prebivali Veneti ali Venedi. To se povsem ujema s trditvami o pradomovini Slovenov na območju Panonije.V zvezi z Venedi, Veneti, Vendi oziroma Vindi ali Sloveni je Deržavin tudi zapisal:»Okoliščine, da so se Sloveni pod imenom Veneti prvič v zgodovini pojavili konec 1. in v začetku 2. st. stoletja našega štetja, seveda ne moremo razlagati v smislu, da do takrat tega naroda na ozemlju Evrope sploh ni bilo, bolje slovenskega pranaroda ali predslovenskega substrata poznejšega slovenskega naroda Venetov. /…/ Slednji so predstavljali dele vseh večjih medplemenskih zedinjevanj ali plemenskih zvez, njihova imena pa so zasenčila imena tistih plemenskih organizacij, ki so bile del teh zedinjenj. Pri tem so se skupna plemenska imena – Kimerijci, Skiti, Tračani, Sarmati, Goti, Huni in drugi pogosto prenašala na plemena, ki so postala del medplemenskih zedinjevanj ali plemenskih zvez, med drugim tudi na Pra-Slovene in kasneje Slovene.«Deržavin je celo zapisal, da je slovenski narod nastal že v 6. stoletju, kar bi si morali dobro zapomniti marsikateri »slovenski« zgodovinarji: »Na ta način je bilo zgodovinsko ugotovljeno, da so omenjeno obsežno ozemlje sredi prvega tisočletja našega štetja poselili Vendi t. j. plemena Slovenov in Antov. Na tem ozemlju je že v 6. stoletju, v procesu plemenskega križanja, ki je omično in narodopisno izstopalo iz splošne množice okoliških plemen, nastal slovenski narod. Na podlagi zelo resjednih zgodovinskih, narodopisnih in jezikovnih podatkov je mogoče sklepati, da je ta proces etnografske konsolidacije praslovenskih plemen doživelo tudi takratno prebivalstvo Balkanskega polotoka.«Za nas je izjemno zanimivo in žal bistveno premalo znano pisanje Abrahama ben Jakuba. Abraham ben Jakub Izraelski, je bil potopisec židovskega porekla, pa tudi trgovec, diplomat in vohun iz 10. stoletja. Potoval je po srednji in zahodni Evropi in se leta 961 sestal s cesarjem Otonom I. Njegovo delo – spomini s komentarji je izgubljeno, ohranjeni pa so samo njegovi deli in to po zaslugi al Bakrijeve (Abu Abdullah al-Bakri) Knjige poti in dežel iz leta 1066.Izraelec Abraham ben Jakob je v 10. stoletju o Slovenih poročal: »Dežela Slovenov (Slovenija) se razprostira od Sirskega morja (Sredozemlja) do oceana na severu. Severna plemena, ki so do sedaj živela med njimi so jim odvzela dele ozemlja. Sestavljajo jih številna, raznovrstna plemena. V davnini jih je zedinil eden kralj, čigar naziv in naslov je bil Maha, pripadal pa je enemu izmed plemen, ki se je imenovalo Vilinbaba in to pleme so vsi spoštovali. Pozneje se je njihov jezik razdvojil, njihova država pa je razpadla in njihova plemena so postala razdvojene skupine, vsakemu izmed njihovih plemen pa je načeloval kralj. /…/Tako vsa ta mesta oblikujejo polotok, ki je na jugu obkrožen s Sirskim morjem, na vzhodu in severu z Beneškim zalivom, na zahodu polotoka pa ostane pot k izhodu. In Sloveni naseljujejo obale tega zaliva od njegovega izhoda na zahodu v Sirskem morju. Vzhodno od njih so Bolgari, na zahodu pa so drugi Sloveni. Tisti, ki žive zahodno od zaliva so najhrabrejši, in prebivalci te dežele pri njih iščejo zaščito in se bojijo njihove moči. Njihove dežele so visoke gore s težko prehodnimi potmi. Nasploh so Sloveni hrabri in drzni ljudje, in če ne bi bilo neenotnosti zaradi delitve na številne veje, in neenotnosti plemen, jim ne bi bil po moči enak niti en narod na svetu. Oni prebivajo v deželah, zelo bogatih v mestih stanovanja in v provizijah. So marljivi poljedelci, pa tudi v ostalih dejavnostih prekašajo vse narode sveta. Njihovo blago po kopnem in morju pride do Rusije in Carigrada. Tudi načelnik severnih plemen govori slovensko, zato ker so ona zmešana z njimi, kot na primer plemena Al-Trškin (Tedeski, Nemci), Ankli (Madžari), Bađanakja (Pečenegi), Rusi in Hazari.«Trditve Abrahama Izraelskega so za zgodovino naših prednikov – Slovenov/Slovencev – tako pomembne, da bi jih bili naši zgodovinarji vsekakor dolžni podrobneje raziskati. Še posebej ob dejstvu, da Albert Krantz v svoji Wandaliji trdi, da naj bi celo ime oziroma beseda Sclaui izvirala iz hebrejščine »Sclauorum nomine etymon Hebreum tributur« (»Imenu Slovenov se pripisuje hebrejski izvor«). ter v nadaljevanju še »Sclauorum nomine manicipia unde soleant significari«.Za koncev poglejmo še poljski pogled na izvor in zgodovino Slovenov/Slovencev: Wincent Kadłubek je bil krakovski nadškof in avtor Poljske zgodovine (Historia Polonica) nastale okrog leta 1200. V njej je jasno opredelil najstarejše slovenske naselbine v Panoniji in v poznejši Bolgariji v obdobju pred našim štetjem. Opisoval je ljudska izročila o navalu Vlahov (Keltov) in o bitkah domorodnih Slovenov s prišleki. Nazadnje so se Sloveni in Vlahi med seboj pomirili in si razdelili številne evropske dežele. Vlahi so dobili celotno Grčijo, Sloveni pa obširen prostor od Bolgarije do Korotana ter severne dežele, od Danske do Rusije. Vso to ozemlje je Kadłubek prikazal kot ogromno državo, veliko kot Rimsko cesarstvo, v kateri naj bi glavno vlogo imeli predniki Poljakov – Vandali in Lehi (Vlahi, Lehiti). V uspešnih vojnah z Rimljani so gospodarji slovenske države zavzemali rimska mesta ter tudi porazili Aleksandra Makedonskega, Julija Cezarja in druge rimljanske vojskovodje.Kadłubek je v kroniki izrecno zapisal, da je Panonija rodovitna mati in izvor vseh Slovenov in njihovih narodov. Pan, v skladu z grškim prevodom, naj bi pomenil "vseobsegajočega". Zato se v slovenskem jeziku uporablja izraz "Pan" za Gospoda ali tistega, ki ima vse.Izjemno zanimivo je tudi Kadlubkovo pisanje o vladarju Lesku (Leszko). Ta Lesko se je uprl Juliju Cezarju, ki si je skušal podrediti vladavino Slovenov in je napadel ozemlje Lehitov. Z Lehiti se je z vso svojo močjo uprl in se trikrat spopadel z Julijem Cezarjem, pri čemer ga je premagal in porazil njegovo največje ljudstvo. O tem poroča tudi Valerius v svoji knjigi "De vita Caesaris". Lesko je prav tako premagal nekega tirana Krassa, kralja Partov, v bitki v Prusiji, mu odvzel vse bogastvo in mu v usta nalil taljenega zlata, rekoč: "Pij zlato, zlato si zaslužiš." Lesko ni vladal samo Lehitom marveč tudi drugim deželam: Gotom (Pruthenom) in Partom (Ruthenom), vse do vzhoda za Ruteni.Pod njegovim vodstvom so bila vladana ne le Kraljestvo Slovenija, temveč tudi sosednja kraljestva cesarstva.V Šiškovi knjigi Sloven(c)i in Slovenije, 3/II. del s posebnim naslovom Pregled pisanj o Venetih, Sclavih, Venedih, Vindih je najti še celo vrsto neverjetnih, veliki večini današnjih Slovencev žal povsem neznanih dejstev in trditev številnih tujih avtorjev. Večino teh trditev je Šiško podkrepil tudi z izvirnimi zapisi v latinščini in celo v islandščini.Knjiga si vsekakor zasluži posebne pozornosti, postavlja pa se tudi vprašanje, kaj naš še čaka v napovedanem 3/III. delu knjige, ki že nastaja in naj bi predvidoma izšla še letos.8. svečan 2024, Samo Korošec

Fri, 26. Jan 2024 at 09:56

1321 ogledov

Vladimir Zelenski vabi Donalda Trumpa naj izpolni obljubo, pride v Kijev in sklene premirje s Putinom
Nekdanji ameriški predsednik in novi republikanski kandidat za predsednika ZDA Donald Trump, je ob koncu lanskega leta v intervjuju za Fox News izjavil, da bi lahko rešil vojno v Ukrajini v 24 urah, če bi bil ponovno izvoljen. Na to izjavo se je odzval ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski, ki je Trumpa povabil v Kijev, da izpolni svojo obljubo. Zelenski je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja podrobnosti v Trumpovem "mirovnem načrtu" in možnosti enostranskih odločitev.Zelenski je v zvezi s tem v svojem intervjuju za Channel 4 News iz Velike Britanije izjavil:"[Trump] bo sam sprejemal odločitve, brez ... Ne govorim samo o Rusiji, ampak brez obeh strani, brez nas ... Če to javno izjavi, je to malo strašljivo," je dejal. "Videl sem veliko, veliko žrtev, toda to me resnično malo skrbi.""Ker četudi njegova ideja, za katero še nihče ni slišal, ne deluje za nas, za naše ljudi, bo storil vse, da jo uresniči. In to me malo skrbi."V ZDA se nezadržno bližajo predsedniške volitve. V zvezi s tem se pojavljajo ugibanja o možni vrnitvi Trumpa na predsedniški položaj. Zelenski javno izraža bojazen, da bi lahko Trumpova strategija, v zameno za premirje, vključevala koncesije ukrajinskega ozemlja Rusiji. V Senatu ZDA pa medtem poteka razprava o obsegu podpore Ukrajini, pri čemer želijo republikanci omejiti finančna sredstva in oborožitev, medtem ko demokrati podpirajo povečanje teh sredstev in zagotavljanje opreme za možne ofenzivne operacije Ukrajine.Poleg tega bi morali tudi v Ukrajini imeti volitve, kar je v vojnih razmerah praktično nemogoče, bo pa to zagotovo bistveno vplivalo na potek nadaljnjih dogodkov. NATO pakt ima v bližini Ukrajine napovedano mednarodno vojaško vajo, kar vključuje mobilizacijo 90.000 profesionalnih vojakov. Takšne povečane vojaške aktivnosti lahko vodijo do sprememb v dinamiki konflikta, bodisi v smeri premirja ali v smeri nadaljnje eskalacije.V tej zapleteni geopolitični sliki igrajo ključno vlogo tudi mednarodni skupnost in zavezništva. ZDA, kot ključni zaveznik in podpornik Ukrajine, imajo pomembno vlogo pri oblikovanju politične in vojaške prihodnosti območja. Vsaka notranjepolitična sprememba v ZDA lahko ima neposreden vpliv na razmere v Ukrajini in v celotnem območju.Zato so bile besede Zelenskega zelo sporne. Z njimi se je posmehoval ali vsaj omalovaževal pomen možnega bodočega predsednika države, ki trenutno nudi največjo podporo Ukrajini. Ali je ukrajinska notranja politika res pomembnejša od fizičnega obstoja države oziroma oblasti? Predsednik Ukrajine se je odločil, da bo s to potezo riskiral svojo politično funkcijo in ukrajinsko ljudstvo.26. prosinec 2024, Val Krajnc

Tue, 5. Dec 2023 at 16:23

1852 ogledov

Obnovitev odnosov z Rusijo predstavlja izraziti narodni interes Slovencev
General Slovenske varde Ivan Bolfek je danes v zvezi s ponujeno rusko roko dejal: »Ruski predsednik Vladimir Putin je novoimenovani slovenski veleposlanici v Moskvi, jasno povedal, da je dialog med Rusijo in Slovenijo pred časom sicer zastal, a ga je ruska stran pripravljena obnoviti, če bo slovenska stran to želela. Dolžnost slovenske politike je, v prvi vrsti skrbeti za slovenski narodni interes, saj Slovenija temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Zato je treba ravnati modro in vsekakor sprejeti ponujeno roko sodelovanja. Kakršnokoli drugačno ravnanje nedvomno pomeni izdajo slovenskih narodnih interesov! Interes Slovencev zagotovo ni, da se Slovenija nahaja na seznamu Rusiji neprijateljskih držav. Naša dva naroda sta že tisočletja povezana in imata skupni izvor in korenine, česar nobena trenutna politika ne more spremeniti.«general Slovenske varde - Ivan BolfekVsekakor je Putinova ponujena roka Sloveniji izjemno pomembna gesta in upamo, da se slovenski politiki tega dovolj dobro zavedajo. Zavrnitve očitne ponudbe, namreč preprosto ne bo mogoče razumeti drugače kot žalitev, tega pa slovenski narod nedvomno ne potrebuje.Zavedati se je namreč treba, koga in kaj Vladimir Putin dejansko predstavlja v sedanji geopolitiki. V primeru Ruske federacije gre za največjo državo na svetu, ki ima obenem tudi največje zaloge energentov in surovin. Glede na dejstvo, da je Slovenija zaradi interesa Evropske unije in NATA, kar geostrateško v tem konkretnem primeru, ni ravno v sozvočju s slovenskimi strateškimi narodnimi interesi, dejansko odkrito sodelovala in še sodeluje v konkretnem oboroženem konfliktu na strani države, ki je ruska nasprotnica, ima Putinova ponujena roka še toliko večjo težo.General Slovenske varde Ivan Bolfek je že pred dobrim mesecem javno izrazil odločno nasprotovanje dosedanji, po njegovem mnenju povsem zgrešeni politiki »kaznovanja Rusije«, ki ne prinaša nič dobrega ter v zvezi s tem dejal: »Skrajni čas je že, da predstavniki Republike Slovenije končno prenehajo s podpiranjem takšnih nesmislov in norosti. Vseh dosedanjih enajst paketov sankcij Zahoda proti Rusiji ni prineslo ničesar, razen tega, da danes državljani Republike Slovenije težje živimo in plačujemo dražjo energijo ter hrano.Predstavniki Slovenije naj končno prenehajo z zabijanjem glave v zid in naredijo nekaj dobrega za nas, ki živimo v Sloveniji. Slovenija naj se naposled postavi na svoje mesto na zemljevidu Evrope in uradno predlaga ukinitev sankcij zoper Rusijo. Prepričan sem, da Slovenija pri takšnem predlogu v EU nikakor ne bo osamljena.«predsednik Ruske Federacije Vladimir Putin pije izvirsko vodo iz zdravilnih Slovenskih ključev blizu nekdanjega Slovenska v RusijiTedaj ga slovenski politiki niso hoteli slišati, sedaj pa je že skrajni čas za to!Val Krajnc, 5. gruden 2023

Sun, 26. Nov 2023 at 15:44

1643 ogledov

Knjiga leta 2023 v Sloveniji je Sto slovenskih ljudskih avtorice Dušice Kunaver
Upokojena profesorica angleščine in ruščine Dušica Kunaver je za svojo knjigo Sto slovenskih ljudskih, ki je izšla pri založbi Morfem, prejela nagrado za naj knjigo leta 2023 v Sloveniji. Kunaverjeva je avtorica skoraj 150. knjig in pedagoških priročnikov, zbiralka slovenskega ljudskega izročila in zdaj že upokojena profesorica angleščine in ruščine. Pri zbiranju gradiva za knjigo je obiskala številne kraje, vrtce, zavode, šole in domove za ostarele po vsej Sloveniji.Ob razglasitvi nagrade je direktor knjižnega sejma Vladimir Kukavica povedal, da je nagrajena knjiga zasedla prvo mesto tako pri strokovni žiriji, v kateri je bil tudi sam, kot tudi pri obiskovalcih in spletnih glasovalcih. Za knjigo leta je bilo sicer nominiranih deset knjig. Poleg Kunaverjeve Sto slovenskih ljudskih so bile nominirane še knjige: Na kraju zapisano Aleša Štegra, Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918 Tomaža Brejca, Gorica Mateje Gomboc, Kajuh, pesnik partizan Marijana Pušavca in Zorana Smiljanića, Od imena do spomina Ambroža Kvartiča, Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Tiborja Hrsa Pandurja, Mojih 33 odprav Vikija Grošlja, Mali črv Oto Tomaža Lavriča in Alma Maximiliana Karlin: Peš po domačih krajih. Popotni dnevniki 1934–1936 Alme Karlin, ki je izšla v prevodu Jerneje Jezernik.Nagrajenka Dušica Kunaver je ob tem izrazila veselje, da je priznanje za naj knjigo leta v Sloveniji dobila ljudska pripoved, ki je last vseh nas in nima ne lastnika ne avtorja. To, da je bila izmed vseh knjig izbrana in nagrajena prav knjiga z naslovom Sto slovenskih ljudskih, predstavlja zanjo veliko priznanje, ki priča, da je ljudskost končno spet prišla do veljave. »Vedno bolj se zavedamo, da je dediščina preteklosti tudi dota prihodnosti,« je še dodala.Pravljice kot tudi ljudske modrosti, pregovore, obrti in druga izročila je pričela zbirati že, ko je še delovala kot učiteljica, saj je z njimi prihajala v stik predvsem skozi delo z rojenci. Po upokojitvi si je zadala, da bo svoj interes razvila v nekaj večjega. Najprej je svoje delo izdajala v obliki člankov in krajših knjig. Nato se je raziskovanja lotila tudi fizično in je začela obiskovati vrtce, šole in društva po vsej Sloveniji, največ pa se je naučila prav v domovih za ostarele."Tam so zdaj zadnje generacije koscev, tistih pravih, ki so kosili še s kosami; tam so tudi še zadnje ženice, ki so žele s srpom, zgodbe katerih sem si z velikim navdihom zapisovala. Tam šele doumeš, kako je naša ljuba domovina neskončno bogata z ljudsko dediščino in da ljudski rek 'vsaka vas ima svoj glas' prav zares drži," je dejala. "Težka industrija izhaja iz vaških kovačnic, tekstilna industrija iz vaških predic in tkalcev – pomembno je, da se tega zavedamo."Opozorila je tudi na oblikovno plat knjige, ki s podobami ilustratorjev deluje kot velika harmonična celota. Upamo, da se bomo tudi po njeni zaslugi Slovenci vendarle začeli zavedati bogastva naše ljudske tvornosti.V knjigi Sto slovenskih ljudskih je prav toliko slovenskih ljudskih pripovedk, pravljic in basni, ki jih je ilustriralo 25 slovenskih ilustratorjev. Tiskana je v velikosti 21 × 26 cm in obsega 328 strani vezanih v trde platnice z zlato obrezo.Izbor zgodb v knjigi resjedno pokriva »celoten« slovenski prostor, skoraj vse slovenske zgodovinske dežele, tudi Beneško Slovenijo, z izjemo Bezjaške Slovenije, za katero avtorica in snovalci knjige najbrž niti niso vedeli. Obenem ohranja tudi vsebinsko in oblikovno raznolikost, saj v njej najdemo praktično vse od vil, škratov, velikanov in zmajev pa do basni, pripovedk, pravljic in drugih oblik sporočanja.Vsebina knjiga kaže pot do pravih družbenih vrednot. Ob pripovedkah, pravljicah in basnih v rojencu zraste želja, da bi dobro zmagalo nad slabim. Iz temeljev tako ustvarjene pravljične domišljije, pa bo nekega dne zrasla realnost razuma, ki ga nedvomno še kako potrebujemo odrasli. Ob vzorih in vzorcih, ki so v pripovedkah zrasli iz domačih junakov, travnikov in polj, gora in gozdov, bo rojenec zrasel v široko osebnost z vrednotami, ki delajo naše življenje lepše in srečnejše.Dušica Kunaver je avtorica skoraj 150. knjig in pedagoških priročnikov, zbiralka slovenskega ljudskega izročila in zdaj že upokojena profesorica angleščine in ruščine. Sebe opisuje kot "pripadnico tiste generacije, ki je pasla krave, hranila kokoši in bosa hodila po kraški gmajni”. Rojena je bila leta 1937 v Ljubljani, njena družina pa izhaja s Krasa, do katerega čuti prav posebno naklonjenost. Oče Andrej Zlobec je bil častnik, čigar ljubezen do zapisovanja spominov se je pozneje prenesla tudi nanjo. Po končani srednji šoli v Ljubljani je študirala angleščino in ruščino, pozneje pa je delovala kot učiteljica v srednji in osnovni šoli. Na podlagi svojih izkušenj je napisala več priročnikov, namenjenih pedagogom.STA in Samo Korošec, 26. listopad 2023

Tue, 21. Nov 2023 at 13:50

1171 ogledov

Preiskava KPK zoper predsednika Vlade RS Roberta Goloba in politični pritiski na delo državnih organov
KPK je včeraj, 20. 11. 2023 seznanila slovensko javnost, da je zoper premierja Roberta Goloba uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu. KPK je o tem odločila že v začetku listopada, včeraj pa je javnost zgolj seznanila s tem, da gre za predsednika Vlade RS.Robert Golob naj bi na Bobnarjevo lani nedopustno pritiskal: »Zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo«.KPK je uvedla predhodni preizkus v zadevi na podlagi meseca grudna 2022 prejete prijave. »Na podlagi skrbnega in temeljitega pregleda pridobljene oziroma razpoložljive dokumentacije, pojasnil in relevantnih dejstev, pri čemer je potekalo tudi sodelovanje z drugimi organi, je komisija zaznala sum kršitve integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,« so zapisali.Da je premier Robert Golob prejel obvestilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o uvedbi postopka preiskave zaradi sumov kršitve integritete, so potrdili tudi iz kabineta predsednika vlade. Napovedali so, da bo Golob v nadaljevanju predstavil vsa relevantna dejstva, s tem pa naj bi ovrgel vse sume.Senat KPK je o zadevi odločal na seji 3. listopada 2023. »Odločil je, da se v zadevi uvede preiskava zoper predsednika vlade Roberta Goloba, ki je s tem postal obravnavana oseba. Obravnavana oseba je o uvedbi preiskave že prejela obvestilo, zato komisija zaradi izkazanega interesa o tem seznanja tudi javnost,« so navedli. S preiskavo se nadaljuje postopek v delu omenjene prijave, medtem ko se del očitkov iz prijave še preverja v predhodnem preizkusu.KPK poudarja, da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali pa bodo ovrženi. »Obravnavana oseba ima v postopku zagotovljene vse pravice v skladu s predpisi, v okviru teh pa bo imela tudi možnost pojasniti svoja ravnanja,« so pojasnili. Več informacij o zadevi bo KPK zaradi interesov postopka lahko podala po njegovem koncu.Nekdanja notranja ministrica je očitke o političnih pritiskih na policijo komisiji naznanila že meseca grudna lani, ko je odstopila s funkcije notranje ministrice. O teh pritiskih je ponovno spregovorila na odmevnem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov. Ponovno je izpostavila, da je bila deležna političnih pritiskov s strani predsednika vlade Roberta Goloba, ki so kasneje vodili do njenega odstopa.tabor Štajerske vardeV uredništvu portala Pravda se sprašujemo, ali so politični pritiski na policijo in nedopustno politično vmešavanje v delo raznih državnih organov, tudi v delo sodišč in sodnikov ter sodnic, morda pogostejši, kot se zdi? Ob tem se takoj spomnimo na dogajanje iz obdobja pred petimi leti, ko so najvišji politiki v državi (tedanji predsednik republike Borut Pahor in novi predsednik Vlade RS Marjan Šarec, ter stara ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar) javno zahtevali ostro ukrepanje policije zoper vojvoda Štajerske varde »Andreja Šiška & kompanijo«, kar je takoj privedlo do spremembe očitanega in preiskovanega kaznivega dejanja, končalo pa se je z osmimi meseci zapora zanj.Zanimivo je, da je tudi pri tedanjih dogodkih kot generalna direktorica policije sodelovala Tatjana Bobnar, ki pa je na tiste dogodke in na navodila politike očitno že pozabila. Zato naj ob tem spomnimo na članek z naslovom »Pomembno za nacionalno varnost: Policisti, po navodilih Šarca, Šiškovi vardi zaplenili igračke, sedaj lobirajo za spremembo zakona …21. listopad 2023, STA in Vojko Pogačnik
Teme
EU označila Rusijo za teroristično državo zaostrovanje med EU in Rusijo EU in državni terorizem EU označila Rusijo za pokroviteljico terorizma Bruselj proti Moskvi EU in Ruska federacija

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo ima interes spodbuditi novo vojno v Evropi?