V spletnem novičarskem portalu Pravda.si želimo v skladu s svojim poslanstvom obveščati ljudi oziroma volivke in volivce v zvezi z volitvami za predsednika republike ter ustavno in zakonsko ureditvijo v Rpubliki Sloveniji, ki nedvomno vpliva na življenje vseh njenih prebivalcev. Zato smo za vseh sedem predsedniških kandidatov na letošnjih volitvah za predsednika republike pripravili spodaj objavljeno javno pismo, ki smo ga danes poslali vsem kandidatom oziroma njihovim volilnim štabom. Objavljamo ga v celoti:
Spoštovani kandidat ali kandidatka za predsednika ali predsednico Republike Slovenije!
V svojih dosedanjih javnih nastopih in volilnih soočenjih na volitvah za funkcijo predsednika Republike Slovenije trdite, da se zavzemate za spoštovanje pravne države in veljavo prava.
Zato vas v spletnem novičarskem portalu Pravda.si javno pozivamo, da pojasnite svoje stališče v zvezi s tremi zakoni: z Zakonom o volitvah predsednika republike, Zakonom o volitvah v državni zbor in Zakonom o lokalnih volitvah.
Gre za tri zakone, na podlagi katerih bomo letos v Republiki Sloveniji imeli tri volitve. Državnozborske volitve smo že imeli dne 24. 04. 2022, na predsedniških volitvah, katerih kampanja pravkar poteka kandidirate vi, sledijo pa še lokalne volitve.
Predsedniške volitve potekajo na podlagi besedila 2. člena Zakona o volitvah predsednika republike, ki se glasi: »Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.«.
Praktično enako besedilo ima tudi 5. člen Zakona o lokalnih volitvah, ki bodo kmalu sledile predsedniškim in se glasi: »Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.«
V nasprotju z obema navedenima zakonoma, pa se je na Državnozborskih volitvah 24. 04. 2022 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor glasil: »Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja ŽE dopolnil osemnajst let starosti.«
Za pravno državo je ključnega pomena usklajenost besedil navedenih treh zakonov z besedilom 2. odstavka 43. člena Ustave RS, ki se glasi: »Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.«
Vsi trije našteti volilni zakoni morajo nedvomno biti v skladu s 43. členom Ustave RS. To dejansko pomeni, da ima na katerihkoli volitvah pravico kandidirati za katerokoli funkcijo, obenem pa tudi voliti oziroma glasovati vsak državljan RS, ki je do dne volitev oziroma do dneva glasovanja dopolnil 18. let.
Razlike v pravni dikciji Ustave RS in treh navedenih zakonov se glasijo »Pravico voliti in biti voljen ima vsak državljan Republike Slovenije:
1. ki je do dne volitev dopolnil 18 let oziroma je do dneva glasovanja dopolnil 18 let (Ustava RS);
2. »ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let« (Zakona o volitvah predsednika republike in Zakon o lokalnih volitvah);
3. »ki je na dan glasovanja že dopolnil 18 let« (Zakon o volitvah v državni zbor).
Prav posebej nas zanima odgovor na vprašanje zakaj je dne 21. 02. 2021 prišlo do spremembe Zakona o volitvah v državni zbor, ki je od leta 1992 bil povsem enak, kot sta še danes Zakon o volitvah predsednika republike in Zakon o lokalnih volitvah.
Poslanci in poslanke prejšnjega sklica Državnega zbora (2018-2022) so namreč dne 16. 02. 2021 sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-D), ki se v 1. členu glasi: »V Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17) se v 7. členu v prvem odstavku pred besedo »dopolnil« doda beseda »že«. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0618?sop=2021-01-0618)
Pri spremembi besedila tega zakona in vstavku zgolj in samo besedice »že« v sicer obstoječe besedilo iz leta 1992, ste sodelovali tudi nekateri kandidati za predsednika Republike Slovenije, ki ste bili v mandatu 2018-2022 poslanci DZ RS: Miha Kordiš, Anže Logar in Milan Brglez. Vas še posebej sprašujemo, zakaj ste kot poslanci DZ RS leta 2021 spremenili 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor in vanj dodali besedico »že«. Kakšen je bil razlog tega vašega početja?
Prav posebej nas tudi zanima stališče kandidatov za predsednika republike Anžeta Logarja, Mihe Kordiša in Janeza Ciglerja Kralja, ki ste sedaj poslanci Državnega zbora RS. Za poslanca ste bili namreč izvoljeni po dikciji zakona v zgornji točki 3, za predsednika republike pa kandidirate po dikciji zakona v zgornji točki 2. Obe zakonski besedili in njun pomen več kot očitno nista enaki. Kako to pojasnjujete?
Vse kandidate oziroma kandidatki za predsednika/co RS javno pozivamo, da pojasnite svoje stališče v zvezi z zakonitostjo volitev za predsednika RS. Besedila naštetih treh zakonov o volitvah in Ustave RS so namreč očitno različna in tudi ne pomenijo istega. Volivci in volivke oziroma državljani in državljanke Republike Slovenije imamo ustavno pravico, da smo jasno obveščeni o pomenu besedil zakonov in o njihovi skladnosti z ustavo RS, zato želimo ob tem tudi jasno vaše mnenje oziroma stališče.
Prosimo torej za javno pojasnilo vašega zavzemanja za spoštovanje pravne države in veljavo prava, na podlagi konkretnih primerov v katerih ste očitno tudi sami udeleženi. Odgovore nam prosimo sporočite najkasneje do srede 18. 10. 2022 do 13.00 ure.
Z odličnim spoštovanjem
in vnaprej hvala!
Za novičarski portal Pravda.si
Vojko Pogačnik, 17. vinotok 2022