Izšla je nova knjiga Vojna za Karantanijo, I. del
Vsebina knjige opisuje dogajanje med in po I. svetovni vojni ter posledice tega za Slovence, ki so bili nazadnje kaznovani »kar 5-krat težje od najhujšega agresorja«. Pojasnjuje zakaj smo ostali brez velikega del zibelke slovenstva - Koroške.
Stara Pravda
Slovenija

Torek, 24. Maj 2022 ob 12:20

Odpri galerijo

V knjigi Vojna za Karantanijo so poglavja I. svetovna vojna in ozadje spopada, Koroška v primežu I. svetovne vojne, Jugoslovanski klub in Majniška deklaracija, Konec I. svetovne vojne in razpad Avstro-ogrske, Osamosvajanje Slovencev, Delovanje slovenskih politikov, Ivan Tavčar in njegova stranka, Mednarodno pravna razmerja v Avstro-ogrski, Prostovoljno podrejanje Zagrebu, Osvobajanje slovenskega ozemlja, Razmejitev na severu (pogodba Maister – Passy) ter Prostovoljna predaja Srbom.

Na 220. straneh, na katerih je tudi večje število barvnih slik in zemljevidov, je njen avtor Marko Hrovat svoje delo posvetil »slovenskemu narodu in njegovim nedolžnim žrtvam nemškega, »verskega« in levičarskega zla, fanatizma in imperializma od najzgodnejših časov do danes«.

Čeprav bi glede na njen naslov, v knjigi pričakovali zlasti obdobje spopadov in odnosov med slovenskimi Karantanci oziroma karantanskimi Slovenci na eni ter Bavarci, Obri in Madžari na drugi strani, pa vsebina govori zlasti o »predzadnji veliki vojni, po kateri so Slovence kaznovali kar 5-krat težje kot najhujšega agresorja, pa čeprav so bili s srcem in tudi dejanji na strani zaveznikov«. Pod zavezniki so seveda mišljene sile Antante iz I. svetovne vojne.

Knjiga povsem nepričakovano odkriva številne resjede o ključnih razpotjih državnosti Slovencev. Osupnili boste nad popolnoma zamolčanimi incidenti brez katerih bi Slovenci, nekdaj in danes, igrali bistveno pomembnejšo vlogo v Evropi.

»Knjiga končno razkrije prava ozadja podlega Londonskega sporazuma, italijansko-jugoslovanskega »spora«, okupacije Primorske in Istre z otoki, združevanja s Srbi, bojev za Štajersko in poglavitnega krivca za izgubo Koroške. Nobeden od teh dogodkov se ni zgodil slučajno. Prav vsem je skupno to, da so jih poganjala prikrita dejanja znanih, a vseeno zamolčanih igralcev.«

Vsebina knjige je podkrepljena s številnimi arhivskimi dokumenti. Razkriva velike prevare in nedojemljive skrajno zahrbtne manipulacije, zaradi katerih so Primorci in Korošci doživeli strahoten rodomor, vsi Slovenci pa od vseh narodov Evrope najtežje preizkušnje. Knjiga je dragocen vir gosto nanizanih informacij in vodilo za zgodovinarje, državnike, politike, diplomate, jezikoslovce, raziskovalce in navsezadnje tudi za psihologe.

Avtor v Uvodu nagovarja bralca knjige tudi z naslednjimi besedami: »Kdor bo ob branju neverjetnih in težko dojemljivih dogodkov menil, da gre za teorijo zarote naj pomisli, koliko časa je sam posvetil raziskovanju kroškega vprašanja? Naj poišče in preuči vse vire in podatke. Obstaja pa velika verjetnost, da celovitosti in ozadja dogodkov ne bo dojel, tako kot ga niso drugi preučevalci pred njim.

Nihče ni izpostavil ključnega razkola, ki so ga povzročili slovenski liberalci. Niso zaznali njihovega veleizdajstva, s katerim so Slovence razdelili in jih pahnili v pekel.«

V zaključku svojega Uvoda je avtor tudi pojasnil zvezo med naslovom knjige in njeno vsebino.

»In kakšno zvezo ima vse to s Karantanijo? Gre za zadnjo vojno za okrnjeno Karantanijo (Štajerska, Koroška, Krajnska, Goriška, Istra in Trst), katere jedro je z izgubo Gosposvetskega polja, Celovca in velikega dela Koroške začasno odpadlo.

Tako kot ljudje celo življenje hodijo mimo stvari, ne da bi jih v resjedi opazili, tako tudi niso razbrali dejstva, da je Karantanija le tuje, latinsko ime za Koroško in da je ime Kärnten le nemška oblika imena Kar'ntan oz. Karantanija.

Če bo vsebina knjige koga utesnjevala je to z vidika krhkega človeškega bitja razumljivo. A za prav tako stanje so si Slovenci krivi sami. Odločne domoljube odrivajo in napadajo, smehljajoče prevarante in lažnivce povzdigujejo in ščitijo. Normalni narodi takega veleizdajalca, kot je bil Ivan Tavčar ne bi pustili pri življenju dlje kot nekaj dni. Slovenci pa so mirno pustili, da jih je vodil v pekel.«

Samo Korošec, 24. veliki traven 2022

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 25. Jul 2023 at 12:21

573 ogledov

Intervju z narodoslovko dr. Dušo Krnel Umek
Duša Krnel Umek, slovenska etnologinja in arhivistka, se je rodila 11. kimavca 1946 v Pivki. Po maturi na piranski gimnaziji je leta 1965 vpisala študij etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter diplomirala leta 1970 z nalogo Vas kot skupnost v Slovenski Istri. Takoj po diplomi je na Oddelku za etnologijo postala asistentka za narodno etnologijo. Bila je prva predsednica Slovenskega etnološkega društva.Leta 1984 je doktorirala z disertacijo Skupnosti in družbeno razlikovanje v Vitanju od 70. let 19. stoletja do druge svetovne vojne, katere izsledki so bili leta 1987 objavljeni v delu Kruh in politika. Na področju bibliotekarstva je leta 1985 skupaj s soavtorjem Bernardom Rajhom iz mariborske Univerzitetne knjižnice dobila nagrado Kalanovega sklada za raziskovalno nalogo Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižnično-informacijskem sistemu. Leta 1986 je bila imenovana za ravnateljico Pokrajinskega arhiva v Kopru, kjer je uspešno izpeljala prenovo dela bivšega samostana sv. Klare za potrebe arhiva, na področju arhivistike pa preučevala zgodovino inštitucij in leta 2007 dosegla naziv arhivske svetnice.Leta 1992 jo je Izvršni svet Skupščine Skupnosti obalnih občin imenoval za predsednico delovne skupine za ustanovitev univerze v Kopru. Bila je tudi pobudnica ustanovitve Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (leta 1995 je bila njegova v. d. direktorica). V letu 2000 je kot državna sekretarka R Slovenije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport vodila pripravo prvega vladnega odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem.V zadnjih dveh desetletjih se intenzivno ukvarja z vprašanjem izvora Slovencev. Sodelovala je v dolgoletnih aktivnostih mednarodne konference Staroselci v Evropi, je pa tudi članica ožje skupine raziskovalcev evropskega staroselstva (RES). Med njenimi deli posebej izpostavljamo knjigo Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009, zbornik Slovensko-hrvaška meja v Istri : preteklost in sedanjost ter tri zbornike Slovensko staroselstvo in Istri. Je sourednica zbornikov Slovenci-kdo smo in od kdaj smo tu?, izmed katerih posebej izpostavljamo zbornik Staroselci v Alpah : izbrani prispevki. Pred slabim mesecem je skupaj z uredniškim odborom poskrbela za izdajo zanimivega dela Trstenjakov zbornik : zbornik znanstvenega simpozija ob 200. letnici rojstva Davorina Trstenjaka.V Bovcu boste tudi letos imeli prispevek na posvetovanju “Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?“ Očitno je, da ste zelo dejavni in nikakor ni videti, da bi vam zmanjkalo tem s katerimi se ukvarjate, sploh pa ne motiviranosti in elana. Pred tridesetimi leti sem začela preučevati zgodovino državnih inštitucij v zadnjih dve sto letih na severnem Jadranu. To je bilo nadaljevanje mojih raziskav krajevnih skupnostih in drugih oblik družbenega povezovanja. Zato me je zanimalo vprašanje slovensko hrvaške meje v Istri od 13. stol dalje, kar je bila politično vroča tema in zaradi tega toliko bolj zanimiva. V slovensko etnogenezo, to je izvor slovenskega naroda, pa sem se bolj poglobila, ko me je pater Ivan Tomažič povabil na mednarodno konferenco »Izvor Indoevropejcev« v Ljubljani, potem pa me je dr. Jože Rant povabil v Bovec na posvetovanje »Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu«. Vsa tri področja so tesno povezana, zato je zame tovrstno raziskovanje še sedaj velika spodbuda, posebno, ker so mnogi viri na dosegu roke, česar v začetku mojega raziskovanja pred petdesetimi leti še ni bilo.Zaupajte nam skrivnost, kako vam tako raznovrstno raziskovanje uspeva, prepričani smo namreč, da to zanima tudi številne mlajše ustvarjalce.Obstaja veliko dobrih knjig, a splošnega recepta za vse ni. Pomembno je, da delaš to, kar te zanima in veseli in kakor pravi lep slovenski pregovor »Vsak je svoje sreče kovač«. Opazno je, da vas v zadnjih desetletjih posebej zanima izvor Slovencev. Očitno je tudi, da trdno stojite na stališču, da smo Slovenci staroselci, domorodci na območju Srednje Evrope. Z etnogenezo se sedaj v etnologiji pri nas nihče ne ukvarja, čeprav je temeljno področje etnološke vede. S poznavanjem izvora naroda je mogoče razumeti in razložiti posamezne sestavine v materialni, družbeni in duhovni kulturi. Delala sem v knjižničarstvu in v arhivistiki, kar mi je omogočilo, da sem bila neodvisna od projektov in recenzij, obenem pa sem več izvedela, kje iskati redke knjige in dokumente, kar je bistveno za tovrstno raziskovanje. Tovrstna stališča med znanstveniki in strokovnjaki na področjih zgodovine, jezikoslovja, arheologije, pa tudi vaše etnologije niso ravno pogosta. Od kod izvirajo vaša drugačna spoznanja?V uradno tezo zgodovinarjev o poznem prihodu Slovencev na Jadran sem zgodaj podvomila in ko so začela ponovno izhajati dela, v katerih so avtorji utemeljevali, da smo Slovenci domorodci – staroselci v srednji Evropi, sem začela preverjati vire, ki so jih navajali. Ugotovila sem, da je bilo vse do prve svetovne vojne popolnoma jasno, da smo Slovenci domorodci, da pa je v prvi in drugi Jugoslaviji prevladala teza o poznem prihodu Slovanov v 6. stol. in so le redki nadaljevali s tovrstnimi raziskavami.A zakaj bi bil proces razvoja za Slovane drugačen od drugih Indoevropejcev? Odkritje in opis nekega ljudstva in njegovega jezika v zapisih avtorjev ob koncu antike in zgodnjem srednjem veku še ne pomeni, da jih pred tem ni bilo, je zapisal tuj znanstvenik. Tudi dejstvo, da smo Slovenci dobili svojo državo leta 1991, še ne pomeni, da pred tem Slovencev tu ni bilo, čeprav se je ozemlje na osrednjem delu več stoletij imenovalo Kranjska – tedaj so pisali Krajnska – in so bili njeni prebivalci Krajnci. Narodoslovje in narodopisje sta vaši strokovni področji. Bi bilo pravilneje uporabiti imeni etnologija in etnografija? Po razlagi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomenijo vse štiri besede vedo o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev in narodov. Narodoslovje in narodopisje sta slovenski imeni za vedo, kar vsakdo razume, kaj pomeni ime etnologija pa je potrebno razložiti.Beseda ethnos izhaja iz grščine in jo največkrat prevajajo kot ljudstvo, kar pa ne pomeni isto kot narod. Začetke oblikovanja evropskih narodov postavljalo v čas po razpadu Rimskega imperija, ali pa so bili tudi pred tem, je odvisno od definicij za posamezne stopnje družbenega razvoja in oblik povezovanja v skupnosti.Nekako se ne moremo znebiti občutka, da dandanes v Sloveniji marsikoga moti celo že sama raba besede narod in vsega povezanega s tem. Kako vi to vidite in razumete? Besede rod, rodbina, rodovina, narod nas povezujejo z našimi koreninami. Avstralski domorodci – aborigini (aboridžini) menda poznajo 40 tisoč let svoje zgodovine, čeprav so bili po zahodnem pojmovanju nepismeni. Dva milijona Kitajcev ve, da je bil njihov prednik Konfucij izpred 2500 leti, japonska cesarska rodovina, ena najstarejših na svetu, naj bi bila po legendi stara več kot 2000 let, indijske Vede so stare več kot 3700 let, pri nas najdeno kolo z Ljubljanskega barja pa je staro 5150 let.Ali so samo nam zbrisali spomin na našo zgodovino izpred 1500 leti in več. Radi bi nam vsilili še tezo, da smo narod samo zadnjih 170 let, torej manj vredni od drugih, ki se imajo za zgodovinske narode. Res je takrat Prešeren napisal kitico »Žive naj vsi narodi«, pa še kaj drugega, kar tudi skrivajo.foto: Veronika SavnikLeta 1996 ste, lahko bi rekli celo preroško, objavili članek »Multikultura, mednarodno in globalno so lahko tudi nedemokratični pojmi : ne le odmev«. Kaj porečete na to tematiko danes, po skoraj tridesetih letih?Stanje je še slabše, kot je bilo tedaj. Iz napačne usmeritve, so za Slovence v Istri izšle samo škodljive posledice. Znanstveno usmeritev, ki je bila namenjena raziskovanju in razvoju Slovencev v Istri, so zamenjali za multikulturo in za kdo ve čigave interese. Niti projekt Slovenci v Istri ni bil sprejet, zato se mi je postavilo vprašanje slovenske narodne istovetnosti v Istri.Pričakovali bi, da smo z ustanovitvijo lastne države Slovenci dobili tudi lasten državotvoren, narodno zaveden vodilni sloj, pa najsi bo to na političnem, gospodarskem, znanstvenem ali kulturnem področju. Interes globalnih nosilcev moči, ni gojenje raznolikosti narodov in kultur, ampak globalni trg enakih proizvodov za enako govoreče in misleče potrošnike – podložnike.Zanimivo, da je istega leta 1996 izšla v ZDA knjiga »Kratka zgodovina vsega«, ki govori med drugim tudi o multikulturalizmu, ki so ga prevzele ameriške univerze in je »zelo elitna drža, ki nato zase trdi, da ni elitistična«. Čeprav razlagajo, da so vse kulture enakovredne, kar seveda ne drži, so »nestrpni do tistih, ki se ne strinjajo z njimi«, kajti »njihova drža je večvredna«, a »lažejo o svoji lastni identiteti«. To pelje v »razkorak vrednot« in »sesutje kultur«. V nasprotju z »Dobrim, Lepim in Resnico« ostane le »pusta dežela«.Leta 1996 je izšla tudi prva knjiga Maria Alineija, o izvoru jezikov v Evropi, ki je pomembna za poznavanje izvora Slovencev. Napisal je: »Teorija o pozni selitvi Slovanov je v protislovju tudi s tradicionalno teorijo o navalu Indoevropejcev v bakreni dobi, glede na to, da ni mogel nihče še potrditi, kje naj bi se skrivali Slovani celih tri ali štiri tisoč let, preden bi se množično privalili v Evropo in jo zasedli skoraj do polovice«. Nekaj več o tem bom povedala letos v Bovcu.Kaj pa pravite na pojav, da številni Slovenci že v pristnem osebnem občevanju – namerno ne želimo reči komunikaciji – uporabljajo celo pozdrave, ki so pravzaprav splošno žaljivi, še prav posebej pa bi morali biti žaljivi ravno za Slovence? V mislih imamo pozdrave kot so »serbus«, »servus«, »čau« in podobne?Alinei piše, da je beseda čau (it. ciao) prišla v uporabo v Italiji po drugi svetovni vojni. Pozdrav izvira iz Benetk in je bil v uporabi že pred tem v narečjih severne Italije. Čau izvira iz dežele Veneto – slovensko ime je Benečija – in beneškega s'cia(v)o (izgovarja se šča(v)o).Prvi zapis beneške narečne besede čau se je pojavil v prvem beneško – italijanskem slovarju Dizionario del dialetto veneziano leta 1829, ki ga je sestavil Giuseppe Boerio. Pred tem je bila beseda v komediji Benečana Carla Goldonija iz 18. stol., ki jo je uporabil v poitalijančeni obliki »schiavo«. Še starejša oblika, ki je bila v uporabi v 16. stol., je bila »schiavo vostro«, kot pozdrav slovesa v pismih. Ni pa mogoče določiti točnega časa, v katerem »schiavo« postane pozdrav. Glede na to sta lahko dve dataciji: ena »ante quem« (pred tem), ki je 16. stol. in druga »post quem« (po tem) zapisana omemba termina sclavus »schiavo« v 10. stol. To pomeni, da je beseda schiavo postala pozdrav med 10. in 16. stol.Vendar pa ostaja nejasno, kako pojasniti še starejše obdobje, v katerem bi določili čas, ko je nastal izvorni etnonim »Slav«, »Slavus«. Prva navedba je grška iz 6. stol. Zato je verjetno, da je termin nastal pred 6. stol. Alinei piše da: »Gotovo izvira iz prazgodovine, to je iz časa, ko so si Sloveni (it. Slavi) dali to ime, ali so ga sprejeli od svojih sosedov«.Že pred prvo svetovno vojno, zlasti pa v času fašizma, je bila beseda »ščavo« žaljivka, ki so jo italijanski okupatorji uporabljali za Slovence v Primorju. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, zakaj so ga številni Slovenci za pozdrav sprejeli v novejšem času. Vse kaže, da spomin na okupatorje hitro zbledi, pa naj si bo to za zadnjih sto let ali za zadnjih 2 tisoč let, saj so v Ljubljani pred leti slavili 2 tisoč let rimske Emone, torej okupatorja izpred 2 tisoč leti. Povejte nam nekaj več o vašem zadnjem projektu, o Trstenjakovem zborniku, ki je izšel pred nekaj tedni. Večina Slovencev najbrž sploh ne ve za koga gre. Večina Slovencev res ne ve, kdo je bil Davorin Trstenjak, zato je bilo pomembno, da izide zbornik. Poleg znanega Antona Trstenjaka, je živel v 19. stol. še drugi Anton Trstenjak, pisatelj in gledališki zgodovinar, ki je napisal daljši spis o Francu Ks. vitezu Miklošiču, tedaj »najučenejšemu slavistu« v Evropi.Zbornik prinaša prispevke, ki so jih pripravili udeleženci znanstvenega simpozija in spominske slovesnosti, ki sta bila leta 2017 ob 200-letnici rojstva Davorina Trstenjaka v Svetem Juriju ob Ščavnici. Bil je duhovnik, leposlovec, zgodovinar, arheolog, etnolog, liberalno – katoliški publicist in prvi predsednik Društva slovenskih pisateljev, Njegovo življenje in delovanje so avtorji predstavili v obsežnih in poglobljenih prispevkih, sestavljena je bila bibliografija njegovih del, ki obsega več kot pet sto enot, predstavljeni in popisani so bili arhivski viri, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru.Njegovi prispevki so še danes pomembni za domorodno (avtohtonistično) teorijo in pri raziskavah etnogeneze, ki v Evropi in pri nas izvor Slovencev in Evropejcev prikazuje na novih znanstvenih dognanjih zelo podobnih Trstenjakovim. Utemeljeval je, da so staroselci v starem veku, ki so imeli imena Karni, Panonci, Noriki, Japodi, Veneti, Ambidravi, predniki današnjih Slovencev.V zborniku je predstavljen del njegove bogate dediščine, ki je bila pozabljena ali zamolčana. Upamo, da bo to vzpodbuda za nove raziskave njegovega dela in del drugih pomembnih slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov, ki jih premalo poznamo. Najhlepša hvala za vaše zanimive odgovore. Naše uredništvo vam želi še obilo uspeha pri vašem raziskovanju, obenem pa tudi, da bi se o tem kar počnete s svojimi sodelavci, čimprej učili tudi v slovenskih šolah.25. mali srpan 2023, Uredništvo portala Pravda.si

Tue, 20. Jun 2023 at 17:42

663 ogledov

Slovenska omika v Rusiji
Ponovno smo vas zasledili na koncertni turneji v Ruski Federaciji. Ker smo do sedaj opravili 2 intervjuja o vas in o vašem dogajanju v trenutno najbolj diskriminirani državi znotraj Evrope, vas bomo že v tretje povprašali o vašem popotovanju.Kaj se je spremenilo v času odkar ste prvič odšli na turnejo v Rusijo po začetku eskalacij v Ukrajini (2022)? Kakšno ste imeli sliko oziroma pričakovanja o prihajajoči turneji?Na samem začetku bi rad poudaril, kar sem že velikokrat, pa vendarle bom tudi tokrat, saj zahodni mediji na svoje lajne nenehno vrtijo plehko pesem z naslovom »Februar 2022«: t. i. »eskalacije v Ukrajini« so se začele z državnim udarom leta 2014, ko so prozahodne strukture nelegitimno in ob spremljavi nasilja odstranile legitimno izvoljenega predsednika. Posledično sta bila že takrat (11. maj 2014) na Donbasu izvedena referenduma o odcepitvi od Ukrajine oz. za osnovanje samostojnih Luganske Narodne Republike in Donetske Narodne Republike. Na referendumih je predlog zmagal z absolutno večino (v luganski regiji s 96,2 % in v donetski regiji z 89,07 %). To so javni podatki, ki so objavljeni celo na Wikipediji. V odgovor je »ljubeča« mačeha Ukrajina oz. njeno novo vodstvo nad Donbas poslalo tanke, da tamkajšnjim ljudem pokažejo kdo je glavni in da neposlušneže »našeškajo po zadnji plati«.Sašo Gačnik - Svarogov ob reki VolgiKaj se je v zadnjem letu spremenilo v Rusiji? Ker je veliko zahodnih blagovnih znamk Rusijo zapustilo, se je pojavila odlična priložnost, da tržišče zapolnijo nove. Opazil sem na primer veliko novih, meni nepoznanih avtomobilskih, ki prihajajo pretežno s Kitajske in verjeli ali ne, gre za zelo napredna in kompaktna vozila. Glede javnega mnenja o trenutni situaciji nisem delal obsežne raziskave, zato lahko zgolj delim svoja opažanja. Čeprav so se mi že oktobra ljudje v Rusiji zdeli zelo enotni, sem npr. opazil, da je v pol leta ta trend še dodatno - zelo občutno napredoval ter bi ga opisal nekako takole: narodi Ruske federacije (uradno jih je kar 192) se vse bolj združujejo v skupno obrambo svojih ljudi, vrednot in tradicij pred »licemerno hobotnico«, ki se požvižga na vse dogovore, ter s svojimi lovkami vse od »Varšavskega sporazuma o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči« dalje, s teritorije Evrope aktivno in ignorantsko rovari proti vzhodu.Izkušnja same turneje pa je bila ponovno čudovita. Rusi na Slovence gledajo kot na svoje brate, zato kemija med mano in tamkajšnjo publiko poteka čisto na drugih vibracijah - takšnih, ki jih kot Slovenec oz. umetnik iz jugovzhodne evrope nikoli nisem doživel med interakcijo s publiko kakšne izmed »superiornih« zahodnih držav, ki nas Slovence, roko na srce, dojemajo predvsem kot pridno in poceni delovno silo, ter do naše kulture (z nekaj malega izjem) ne gojijo pretirane simpatije. Posledično sem pred leti zavestno sprejel odločitev, da ne bom hlapčeval Zahodu, temveč bom svoje stvaritve postavil na tržišče, kjer slovenski narod predvsem v praksi in ne zgolj na papirju uživa status enakovrednega. Kako so potekali postopki na letališčih? Kakšno pot do Rusije ste tokrat ubrali? Ali obstajajo še kakšne druge poti v Rusko Federacijo?Možnih poti je kar nekaj, izbira najbolj optimalne med njimi pa je odvisna tudi od končne destinacije, saj je Rusija ogromna država, ki premore kar 11 časovnih pasov. Tokrat sem letel preko Turčije. Na letališču oz. na meji nisem zaznal, da bi me obravnavali kako drugače kot pri kakšnem izmed mojih prejšnjih vstopov v Rusijo. Deležen sem bil nekaj formalnih vprašanj kot npr. kam sem namenjen in ali imam kaj za prijaviti, pa tudi pred vstopom v terminal in vkrcanjem na letalo še vedno obstajajo popolnoma identični varnostni protokoli kot v večini preostalega dela sveta. Koncertno turnejo ste imeli večinoma po samarski regiji, kako to da ste zaključili v Rjazanski filharmoniji v Rjazanu?Po oktoberski turneji po arktičnem delu Rusije, je tokrat glavni fokus padel na samarsko regijo, vendar smo uspeli v turnejo vključiti še koncerta v Rjazanu in v Moskvi. Samarska publika ima v mojem srcu prav posebno mesto, zato srčno upam, da bo čimprej spet priložnost, da ponovno nastopim pred njo. Vsekakor pa si v prihodnje želim obiskati tudi čimveč regij, kjer še nisem gostoval.Svarogov pred Filharmonijo v RazjanuKakšen glasbeni izbor ste izbrali za vašo turnejo? Katera skladba je po Vašem mnenju požela največji aplavz na turneji?Repertoar sem sestavil iz mešanice svojih avtorskih pesmi in nekaterih legendarnih uspešnic iz časov Sovjetske zveze, kot začimbo pa sem ruski publiki predstavil tudi ščepec pristnega podalpskega, pa tudi staroplaninskega/balkanskega melosa. Glavni poudarek sem tokrat naredil na ruskojezični verziji moje pesmi »Plavam naprej«, ki jo je publika zelo hitro vzela za svojo.Opazili smo vaš posnetek iz Čapajevska. Kako ste se počutili, ko je dvorana več kot 2500 km zračne linije od vaše domovine, zapela po SLOVENSKO? Kakšno je vaše mnenje glede povezave ruščine in slovenščine?Sašo Gačnik - Svarogov koncertira v ČapajevskuHe, he. V Čapajevsku sem se na odru odločil za spontan eksperiment in sicer, da poskusim publiko naučiti zapeti pripev svoje pesmi »Plavam naprej« tudi v slovenskojezični različici. Eksperiment je uspel, posledično pa je verjetno nekaj Rusom do danes ostala v spominu kakšna slovenska beseda. Vsakomur, ki vsaj malo govori oba jezika, je jasno, da imata slovenščina in ruščina zelo očitne skupne korenine. Povezava med nami je zato še toliko močnejša, saj jezik, v katerem razmišljamo, zelo vpliva na naše dojemanje realnosti in sveta okoli nas.Kakšno pa je vaše mnenje o Evroviziji. Ali podpirate izločitev Ruske federacije iz EBU in posledično Evrovizije? Kakšno vlogo ima politika pri ustvarjanju glasbe po vešem mnenju?EvroVIZIJA oz. LGBT pustni karneval; če Evro-vizija ponazarja vizijo, ki jo v novi svetovni ureditvi Zahod predvideva za Evropo, potem se Rusija lahko iskreno zahvali, da so jo izvzeli iz tega cirkusa. Z vsem spoštovanjem do drugače spolno usmerjenih: menim, da je agresivna LGBT propaganda prestopila mejo razsodnosti in s svojim početjem v vse več ljudeh prebuja odpor. Tako kot se zdaj, sem se tudi v preteklosti vedno zavzemal za pravičnejši svet, med drugim tudi na področju diskriminacije »drugačnih«; vendar pa je danes na Zahodu medijski trend »drugače spolno usmerjene« prikazovati kot »normalnost«, tiste s tradicionalnimi vrednotami pa označevati za nestrpneže in nenormalne. To je ena izmed smeri sodobnega fašizma, čigar primarna tarča je naš um. LGBT manjšina družbi vsiljuje svoje vrednote in s pomočjo medijev množično vzgaja mlade generacije LGBT vernikov, ki so zmanipulirani do te mere, da kljub dejstvu, da so rojeni v »normalne« fante in dekleta, pod vplivom propagande zastavljenih modnih smernic, »svobodno«, vendar zmedeno iščejo in izbirajo enega izmed množice izmišljenih spolov, s katerim bi se lahko poistovetili. Eno je družbeno sprejemanje mutacij, ki jih ustvari narava, nekaj čisto drugega pa je umetno kreiranje mutacij uma s pomočjo propagande. To je nevarna igra, ki nakazuje na aktivno fazo propadanja civilizacije.Nastopili ste tudi na t.i. antifašističnem festivalu. Ali se je tam pripetila kakšna zanimiva zgodba?V okviru antifašističnega festivala »Kitare v akciji« sem nastopil na glavnem trgu mesta Samara. Festival je bil posvečen 80. obletnici zmage Rdeče armade nad fašističnimi četami v Stalingradu in pri Kursku. Poleg številnih izvajalcev z različnih delov sveta sem si oder delil tudi z zelo poznanim ameriškim igralcem - Stevenom Seagalom. Nekaj dni po festivalu sem izvedel, da je ruska Zvezna varnostna služba oz. FSB preprečila teroristični napad, ki naj bi ga na festivalu, s pomočjo kemičnih sredstev in v navezavi z ukrajinskimi strukturami, planirala izvesti ukrajinska državljanka.koncert v Samaru - akademski teater opere in baletaKakšni so bili vaši občutki na tej turneji? Kakšno sporočilo bi radi poslali Slovencem, ki sedaj berejo ta intervju?Čudovito je nastopati pred publiko, ki te sprejema z odprtim srcem in zna izraziti svoja čustva. Moja ruska publika je vsekakor takšna in sem tudi v okviru zadnje turneje na odru doživel kar nekaj čarobnih trenutkov, ki so se mi zavedno vtisnili v spomin. Slovencem lahko povem, da je Rusija ogromna država z neverjetnim potencialom, kjer živijo čudoviti ljudje, rusko tržišče pa je odprto za sodelovanje z vsemi, ki spoštujejo Rusijo in rusko dušo. To naj bo konstruktiven namig za morebiten izbor turistične destinacije, hkrati pa tudi vsem tistim, katerih poslovne ambicije presegajo domače 2 milijonsko tržišče. Vendar naj nikakor ne pozabijo na svojo Domovino - Slovenijo ter na soustvarjanje prijetnega in poštenega življenjskega okolja v njej. Hvala vam za ta intervju. Upamo, da boste lahko še naprej širili vaše pozitivno sporočilo, o BRATSTVU VSEH SLOVENSKIH NARODOV.

Mon, 12. Jun 2023 at 15:38

569 ogledov

Domorodci so pripravili Večo v Žalcu v Deželi Štajerski
V soboto 10. rožnika 2023 je na območju Bio Parka Nivo v Žalcu, v Deželi Štajerski, potekala Veča Zedinjenih Slovenskih Dežel, ki so jo sklicali členi in členice Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD.Ker nas je v živo zanimalo, kaj se bo na tej Veči domorodcev dejansko dogajalo, smo se je udeležili tudi mi. Takoj na vhodu nas je pričakala živo pisana paleta zastav, ki so nam bile večinoma neznane. Takoj za zastavami sta se nahajali dve predstavitveni stojnici, na katerih so bili prijazni predstavniki domorodcev, ki so nam pojasnili, da gre za zgodovinske zastave slovenskih zgodovinskih dežel. Na večjem okroglem stojalu, na obeh straneh starega kozolca Toplarja, je bilo skupaj izobešenih 9 zastav. Tam so visele zgodovinske zastave naslednjih slovenskih dežel: Štajerska, Krajnska, Koroška, Primorje, Prekmurje, Bezjaška Slovenija in Beneška Slovenija. Skupaj z njimi je bila v krogu izobešena osma zastava – zastava Zedinjenih slovenskih dežel. Na nekoliko izpostavljenem višjem mestu v sredini stojala je visela še slovenska narodna zastava.Priznati je treba, da so domorodci za svojo Večo izbrali čudovito prizorišče. Gre za naravno okolje, med dvema ribnikoma, v središču dogajanja pa je bil stari kozolec toplar, pod katerim je lahko sedelo več kot 100 ljudi. Bralcem naj pojasnimo, da je Veča stara slovenska domorodna beseda, ki je nekoč označevala »javne zbore prebivalcev s pravdnimi pristojnostmi«, kot je navedeno na spletni strani www.domorodnaskupnost.si. Na tokratni Veči domorodcev se je po naši oceni zbralo okrog 200 pripadnikov in pripadnic DSZSD.V uvodnem delu Veče pod kozolcem, ki jo je povezovala domorodka Edita, so nastopili členi t. i. Triglava DSZSD: Primož Drujava, Andrej Šiško in Ivan Bolfek. Premore med naštetimi tremi govorniki pa sta s svojim glasbenim nastopom popestrili pevka Ružica in klaviaturistka Ana iz Bezjaške Slovenije.Ružica in AnaUvodni govor je imel Primož Durjava, ki je razpravljal o tem, kako umestiti Domorodno Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel v teritorialni prostor Republike Slovenije in kako v širši mednarodni prostor.Dejal je, da je sklic domorodne Veče v Žalcu namenjen temu, da domorodci spet naredijo korak naprej k uresjedenju svojega poslanstva. To poslanstvo pa je: »v dobrobit vseh sester in bratov domorodcev ustvariti vzporeden legitimno posodobljen družbeno-političen sistem Slovenske ljudovlade in Stare Pravde po Božanskih merilih, ki temeljijo na izročilu naših domorodnih prednikov«.Izpostavil je temeljno nalogo domorodk in domorodcev, ki je dvojna:1. Na Veči zbrani domorodke in domorodci tvorijo živo – aktivno jedro domorodne skupnosti (ob upoštevanju takih, ki tokrat niso uspeli priti gre za nekaj sto ljudi) njihova naloga pa je postaviti delujoče temelje vzporednega družbeno-političnega sistema Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde.2. Druga temeljna naloga domorodk in domorodcev je postavljene temelje vzporednega družbeno-političnega sistema Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde po zakoniti poti vpeljati in umestiti v teritorialni prostor Republike Slovenije z naslonitvijo na pomembne mednarodne pravne instrumente, ki govorijo o kolektivnih pravicah domorodnih ljudstev.Primož DurjavaMed najpomembnejšimi mednarodnimi pravnimi instrumenti je Durjava izpostavil Razglas ZN o pravicah domorodnih ljudstev, ki pa še zdaleč ni edini pomemben mednarodni pravni instrument, sploh pa ne v okoliščinah, ko so razglašene izredne vojne ali zdravstvene ali kake druge izredne razmere.Naslednji govornik na Veči je bil Andrej Šiško, ki je pojasnjeval kako zgraditi temelje za sodobno Slovensko ljudovlado. Več kot tisoč let vladavine tujega družbenega sistema in religije ni moč kar tako izbrisati, niti preskočiti. Očitno smo danes soočeni z njunimi posledicami. Tujci in njihovi domači podrepniki oziroma sodelavci – kolaboranti, so ves čas skrbeli, da se slovenske izvirne vrednote, načini življenja, običaji in navade čimprej in čim bolj izbrišejo ter nadomestijo z novimi, tujimi, vsiljenimi. Kljub temu pa so današnji rodovi Slovencev uspeli najti ohranjene posamezne dele in pojme Slovenske ljudovlade in Slovenske pravde ter jih nekako povezati v celoto.Dejal je, da domorodce v zvezi s tem čaka še obilo dela in tudi odpravljanja ovir in težav, da pa je ključnega pomena vedeti kaj želijo in da se ves čas tudi trudijo to doseči.Kot dva izmed najpomembnejših temeljev DSZSD je opredelil: 1. Slovensko ljudovlado s Slovensko pravdo in2. Slovenske zgodovinske dežele.Andrej ŠiškoNaloga sodobnih domorodcev oziroma členov DSZSD je vzpostavitev in povezava znanih dejstev v novi, sodobni obliki, na vseh področjih delovanja DSZSD. Ta področja so pravda, omika, zdravilstvo, šolanje, sooskrba, zaščita, gospodarnost, okoljevarstvo, tehnologija in občevanje.Domorodce zato čaka še precej dela, da bodo dejansko vzpostavili delujoče dežele, saj bodo šele tedaj lahko sklicali Večo, na kateri se bodo uradno izbrani predstavniki dežel povezali v Zedinjene slovenske dežele. Tudi s tem namenom je bila sklicana in organizirana Veča v Žalcu.Tretji izmed govorcev na Veči je bil Ivan Bolfek, ki je navzoče nagovoril z vidika zaščite. Opozoril je na tri dolžnosti slovenskih domorodcev, ki izvirajo iz naravne pravde:1. dolžnost aktivno sodelovati v skupnosti in prispevati k njenemu blagostanju;2. dolžnost braniti svobodo svoje družine in skupnosti od najnižje do najvišje ravni;3. dolžnost biti usposobljen za obrambo.Ker se posameznik težko sam usposobi za obrambo in za branjenje svobode svoje družine in skupnosti ima DSZSD organizirano področje imenovano Zaščita, kjer lahko v skladu s svojimi sposobnostmi sodelujejo tako moški, kot tudi ženske.Edita Žugelj in Primož BolfekPo kosilu – hrano in pijačo so večniki prinesli s seboj in jo razstavili, po v ta namen pripravljenih mizah, kjer je lahko vsak vzel kar je želel, – so se zainteresirani domorodci zbrali pri omizjih posameznih delovnih področij. Teh delovnih področij je bilo sedem, na njih pa so razpravljali o pravdi, omiki, šolanju, zaščiti, občevanju, samooskrbi in zdravilstvu. Vseh delovnih omizij se nikakor nismo mogli udeležiti, zato vam o podrobnejšem dogajanju ne moremo poročati. Smo pa zato nedvomno zaznali aktivnosti delovnega omizja omike, saj so tam navzoči domorodci in domorodke glasno prepevali slovenske narodne in ljudske pesmi, ki se jih je slišalo po vsem prizorišču Veče.10. rožnika 2023, Samo Korošec

Sat, 13. May 2023 at 17:05

949 ogledov

Intervju z Deanom Kikecom
Tokrat smo intervjuvali Mariborčana Deana Kikeca. Je igralec in pedagog matematike, ki srčno počenja kar oboje hkrati. Sam pravi, da je bilo igralstvo nekaj, česar se je v svojem življenju lotil relativno pozno. Kako je prišel do tega, da je svoje strasti in hotenja vključil v svoj vsakdan, obenem pa se lahko s tem tudi preživlja, nam je zaupal v tem intervjuju.1. Kako bi Slovencem in Slovenkam predstavili samega sebe?Mogoče bi povzel besede, s katerimi me opisujejo drugi ...Že večkrat me je kdo vprašal, če sem sploh kdaj slabe volje in kako lahko izžarevam toliko energije. Drugače, pa sem šaljivec brez dlake na jeziku – tipičen škorpijon. Zelo rad se sam postavljam v situacijo, ki je polna izzivov. Pa naj si bo pustolovščina ali pa v zvezi z igralstvom.2. Imate dokaj nenavadno ime. Je to angleška verzija imena Dejan ali gre za kaj drugega?Hja, da je v imenu izpadel »j« je bila "kriva" takratna uradnica na občini, a sem vesel, da je temu tako. Se mi zdi, da mi bolj pristoji, sploh zadnja leta, ko sem se podal tudi v igralske vode. Tako odreagiram na slovensko izgovorjeno ime kot angleško.Drugače pa so moji starši dobili idejo po imenu Dean po francoskem dečku, ki se je igral na morju. Po vsej verjetnosti je tudi on bil brez »j«.3. Kako bi opisali slovensko filmsko skupnost?Žal je Slovenija premajhna in posledično preveč igralsko centralizirana. Vse se dogaja izključno v Ljubljani. Tako je žal v filmih premalo opaženo narečje, ki daje poseben čar filmu. Mene osebno je npr. motilo v seriji ljubljansko narečje igralcev za film, ki je predstavljal dogajanja v Mariboru (Primeri inšpektorja Vrenka), kjer sem res pričakoval vsaj štajerske igralce, če že ne mariborske. Žal...Danes, ko vem kaj sem sposoben, pa mi je žal, da v mladosti nisem tekoče izpilil angleščine, ki bi mi zagotovo odprla vrata v tujino. Če mi je v Sloveniji za tujino uspelo posneti toliko reklam, bi zagotovo uspel tudi v tujini. V reklamah nedvomno, mogoče pa tudi s filmom. A za film mora biti angleščina že skoraj kot materin jezik ... Razen, če igraš kakšnega ruskega agenta.4. Kakšne napotke bi dali povprečnemu mlademu Slovencu, ki ga zanima film?Vsakogar, ki ga zanima film, zagotovo zanima tudi sama igra kot taka. Lahko povem, kako sem se sam izoblikoval ...Ko začutiš strast po igralstvu, ga ni lepšega, ko lahko to izraziš pred publiko in kamero. Zato sem se takoj priključil gledališkemu društvu Pekre-Limbuš (Smej se z nami) in se prijavljal na vse igralske avdicije, ki sem jih našel, predvsem na FB, katerega sem začel koristiti izključno v ta namen. Prej tam sploh nisem imel svojega profila, a se na FB največ objavlja. Obiskovat sem tudi začel razne igralske delavnice. V kratkem sem jih dal skozi sigurno 10. Tako sem rasel in rasel, a končne višine še zagotovo nisem dosegel ... Upam ...Če te srce žene, tudi razdalja do avdicij ne predstavlja ovire. Meni je že sama avdicija zanimiva in mi predstavlja predigro za kasnejši nastop. Tudi, če nisem izbran se ne sekiram, saj mi je del užitka bil podan že v štartu. Nikoli ne smeš obupati, saj je slej kot prej trud poplačan, če je strast dovolj velika. Manj pričakuješ, prej bodo rezultati, ker si pred kamero lahko bolj sproščen. To je mogoče tudi prednost pred igralci, ki snemajo za preživetje in morda včasih zaradi finančne odvisnosti od projekta vedno ne morejo dovolj sproščeno odigrati pred kamero, ker jih veže neka obveza ...5. Katero vaše delo oziroma delo pri katerem ste sodelovali, bi izpostavili kot vaš največji dosežek do sedaj? (Izpostavite še druge projekte, ki si jih lahko bralec ogleda. Dodajte še povezave, ki jih bomo vključili v članek v obliki URL hiperpovezave med besedilom.)Moje največje stvaritve so, vsaj v večini objavljene v imdb Dean Kikec: https://m.imdb.com/name/nm9865401/?ref_=ext_shr_lnk.Zagotovo pa je moja največja filmska stvaritev še vedno v projektu Tihi večeri (David Sipoš), kjer je v okviru dokumentarca tudi film z imenom Onkraj poljan (Beyond home), povezava iz filmskega festivala v Georgiji:https://youtu.be/UfXwCNmFaOI. In še udeležitve v "živo" preko spleta:https://youtu.be/a-s6G6Jusy0.V njem nastopim kot župnik in pisatelj Franc Ksaver Meško in kasneje še kot lik v dokumentarnem delu. V filmu sem bil tudi v vlogi pripovedovalca (trije v enem bi rekli ...) Film je požel veliko prestižnih nagrad po svetu, največ pa v Ameriki, ki se je tematika tudi dotakne. Za odigrane vloge smo vsi trije glavni igralci tudi prejeli nagrade. Sam osebno v Roswellu v Georgiji.Tudi vloge Antona Martina Slomška ni za zanemariti, čeprav se je delala iz mojega odigranega dela animacija in so mi dodali lase ter oblikovali dodatne poteze podbradka, da je bila podobnost čim večja.Moram pa tudi omeniti lik cesarja Teodozija in kasneje še enega pomembnejšega srednjeveškega duhovnika. Oba dokumentarca sta bila delana za Ameriko.Moja večja vloga je bila tudi v seriji Za hribom, v kateri sem nastopil kot minister.Moram pa priznati, da so se mi vrata v igralstvu začela na široko odpirati po projektu, ko sem bil izbran za glavno vlogo poslovneža v reklami za Hotels.com. To je bil res megalomanski projekt, (tudi s strani financ), ko so iz Los Angelesa v Slovenijo prišli posnet štiri reklame, ki so se delale za ves svet. Reklama je bila potem predvajana širom sveta in prevedena v vsaj 10 jezikov, na YouTube pa je dosegla preko 22 milijonov ogledov! Izvirna povezava več ni dostopna zato prilagam kopijo:https://youtu.be/s28NaYFtqJE.Tako je v tem obdobju okrog sedmih let nastalo že ogromno filmskih projektov, katerih odlomke lahko vidite na spodnji povezavi. Od mojih čistih začetkov, pa vse do danes:https://youtu.be/hQP9inSHeZE.V tem času pa sem posnel tudi več kot 40 reklam, največ od njih prav za tujino. Zelo sem ponosen tudi na reklamo za čips Pringles:https://youtu.be/bkzgrmQ62Ns in Škodo Kamiq za Anglijo:https://youtu.be/4QMk_tFA2Ho.Reklame so na povezavi:https://youtu.be/jXLc9paGzmAVsekakor pa tudi ne morem mimo projekta videospota JOKER OUT – CARPE DIEM za popevko Evrovizije:https://youtu.be/zDBSIGITdY4.6. Kako vi gledate na pojav filma kot občila? Kakšen vpliv ima film na družbo v kateri se predvaja?Mislim, da ima film kar veliko vlogo v družbi s svojimi sporočili in vesel sem, da je temu tako. Res pa smo v času, ko mladi vedno manj gledajo filme in vse preveč ždijo na družbenih omrežjih. Mislim, da je vsakomur zanimivo tudi videti film v narečju ...7. Kakšno je vaše mnenje o slovenskem jeziku in omiki na sodobnem filmskem področju?Mislim, da ga ni lepšega, kot pogledati lep domači slovenski film. S tem, ko si ga ogledujemo tudi v narečju, pa skrbimo še za spoznavanje, razumevanje ter ohranjanje le-tega. Film je eden glavnih nosilcev slovenskega jezika poleg zapisa v knjigi ...8. Kakšne pristope bi morala uporabiti država oziroma Ministrstvo za kulturo, da bi zagotovili razvoj filma, ki bi lahko doprinesel k izboljšanju družbenega ozračja v Sloveniji?Vsekakor mislim, da bi morala država oziroma Ministrstvo za kulturo poskrbeti za bolj razpršeno subvencioniranje projektov širom Slovenije in ne samo v glavnem mestu. Priložnost bi morale dobiti tudi mlade perspektivne produkcije v nastanku, tako kot tudi novi obrazi igralcev. Ljudje se tudi naveličajo enih in istih igralcev v tej naši mali deželi, medtem, ko marsikdo ne dobi niti priložnosti kandidiranja, kaj šele, da bi bil nato izbran. Lep primer je film, ki sem ga že prej omenil, ki je imel scenarij dogajanja v Mariboru, a vse se je snemalo z ljubljanskimi igralci in celo v Ljubljani. Res žalostno, da se v drugem največjem mestu po filmu Kavarna Astorija 30 let ni posnel nobeden drug film. Šele pred par leti si je priznan režiser Marko Naberšnik z močnim srcem za Maribor priboril film Slovenija, Avstrija in jutri ves svet. To pa je v obdobju 35. let tudi vse, saj zadnje serije ne moremo obravnavati kot, da je bila stvaritev v Mariboru in z njenimi akterji. Če ne bo centralizacije in bo večja razpršenost snemanja po Sloveniji, bo tudi gledanost filmov ter zanimanje zanje večja ... Tako bi bilo potrebno začeti z razmišljanjem. Ni pomembno koliko se posname, bolj to kje, s kakšno vsebino in s kakšno kakovostjo, ter koliko ljudi v Sloveniji si bo predvajano vsebino tudi želelo ogledati. Vsak ima kdaj rad prizor iz domače okolice ...Hvala vam za odgovore.K vašim besedam za konec dodajamo zgolj to, da je bil v Mariboru leta 2003 posnet tudi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film Kleščar, kar pa zagotovo ne spremeni bistva vaših izraženih misli.Uredništvo Portala Pravda

Sat, 6. May 2023 at 18:23

1028 ogledov

Suženj! Pridruži se naši veliki družini. SDS
Slovenska demokratska stranka – SDS po Sloveniji z velikimi plakati poziva sužnje, naj se pridružijo njihovi veliki družini. Ali bi morda celo kratica SDS lahko pomenila Sužnji demokratske Slovenije? S starogrško besedo demokracija, ki jo še danes tako opevajo tudi številni v Sloveniji, so namreč vselej bili neizogibno povezani prav sužnji. Že v stari Grčiji pred našim štetjem, enako pa tudi po obeh velikih meščanskih revolucijah ob koncu 18. stoletja – francoski in ameriški, ko so v demokratične ZDA množično prevažali in prodajali prav sužnje, obenem pa so tam izvajali rodomor nad domorodnimi indijanci.Morda se bralci presenečeno sprašujete, kaj vse to pomeni? Razlog se »skriva« v politični propagandi, ki jo SDS izvaja s pomočjo velikih plakatov na katerih nagovarja dobesedno »Servus. Pridruži se naši veliki družini. SDS.«Zakaj torej SDS nagovarja prebivalce Slovenije s pozdravom Suženj? Pozdrav servus ali sȇrbus ob srečanju, dejansko izvira iz latinskega izraza sȇrvus, ki pomeni suženj.V Slovenskem etimološkem slovarju lahko v zvezi s to besedo in pozdravom preberemo naslednjo razlago: Pozdrav je prevzet preko bavarsko nemškega serbus/servus, kar je prav tako pozdravna beseda, iz latinskega servus, kar pomeni ‛suženj, sluga’. Pozdrav torej dobesedno pomeni ‛(tvoj) suženj/sluga (sem)’.Plakat na sliki je postavljen v mestni četrti Tezno v Mestni občini Maribor, pa tudi sicer ga je moč zaslediti na različnih koncih mesta in drugod po Sloveniji.Res je, da se sicer pozdravi »serbus«, »servus« in skrajšana različica »seos«, najpogosteje uporabljajo prav na Štajerskem in seveda v prestolnici Mariboru. Ta pozdrav naj bi prvi uporabljali nemški gospodarji za pozdravljanje služabnikov, kasneje pa se je pozdrav servus pričel uporabljati tudi širše. Vselej v zaničevalnem oziroma poniževalnem smislu. Prav izvirna latinska beseda servus pa kaže na to, da so že pred Nemci ta pozdrav za sužnje uporabljali njihovi rimski gospodarji.Kako gre nagovarjanje oziroma pozivanje Sužnjev, da se naj pridružijo veliki družini SDS – to namreč očitno izhaja iz velikega plakata – skupaj z zavzemanjem SDS »za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov«, kot izhaja iz trditev zapisanih na spletni strani SDS – O stranki: https://www.sds.si/o-stranki Razumni ljudje bi zagotovo rekli, da nikakor. Zato se upravičeno postavlja vsaj troje vprašanj:1. Kdo je idejni vodja tovrstne poniževalne in obenem protislovenske politične kampanje SDS?2. Kako dejansko deluje SDS, da njeno vodstvo z Janezom Janšo na čelu dopušča tovrstno provokacijo, bolje rečeno sabotažo, čeprav je ta v popolnem nasprotju z njenimi objavljenimi »temeljnimi vrednotami«?3. Kdaj bodo volivci SDS spoznali, da jih imajo ne samo za norce, marveč tudi za sužnje?Ta članek naj ne bo razumljen napačno, kot primer napada občila na največjo opozicijsko stranko v Državnem zboru RS. Zato k pisanju dodajamo še, da zgoraj opisano početje SDS ne koristi nikomur drugemu, kot prav trenutni Vladi RS. Ta je nedvomno ena izmed najbolj blebetavih, zavajajočih in nesposobnih v celotnem obdobju »samostojne Slovenije«, kar so po enem letu spoznali tudi že številni njeni volivci. Res ni nobene potrebe, da sedaj še opozicija s svojim povsem zgrešenim in skrajno nedopustnim, zavržnim ravnanjem pravzaprav krepi vse bolj šibke pozicije Vlade. Tudi tistim, ki nikdar niso streljali na glinene golobe, postaja vse bolj jasno, da bi bil mnogo koristnejši vrabec v roki, kot pa golob na strehi.6. veliki traven, 2023, Branislav Mesarič

Fri, 31. Mar 2023 at 14:10

1064 ogledov

Vatikan zavrača "doktrino odkritij", ki opravičuje kolonializem nad domorodnimi ljudstvi
Vatikan je zavrnil »doktrino odkritja«, koncepta iz 15. stoletja, predstavljenega v tako imenovanih »papeških bulah«, ki so bile uporabljene za utemeljitev zasega evropskih krščanskih kolonialistov domorodnih dežel v Afriki in Ameriki.V uradni izjavi v četrtek 30. 3. 2023 je vatikanski Urad za razvoj in izobraževanje dejal, da teorija, ki še danes podpira vladne politike in zakone, ni del naukov katoliške cerkve. Navedli so, da so bile papeške bule »zavajajoče za politične namene tekmovalnih kolonialnih sil, z namenom upravičenja nemoralnih dejanja proti domorodnim ljudstvom, ki so bila v tistih časih izvedena brez nasprotovanja cerkvenih oblasti«. »Brez dvoma cerkveni nauk podpira spoštovanje vsakega človeka,« piše v izjavi. »Katoliška cerkev zato zavrača tiste koncepte, ki ne priznavajo inherentnih človekovih pravic domorodnih ljudstev, vključno s tem, kar je postalo znano kot pravna in politična 'doktrina odkritja'.«Voditelji domorodcev in zagovorniki njihovih skupnosti so desetletja pozivali katoliško cerkev, naj prekliče doktrino odkritja, ki je trdila, da lahko evropski kolonialisti zahtevajo katero koli ozemlje, ki ga kristjani še niso »odkrili«.Papeške bule so imele ključno vlogo pri evropskem osvajanju Afrike in obeh Amerik, njihove posledice pa domorodci še vedno čutijo.Pozivi k preklicu Doktrine odkritja so postali glasnejši lani, ko je papež Frančišek odpotoval v Kanado, kjer se je opravičil za vlogo katoliške cerkve pri razširjenih zlorabah, ki so se dogajale v tako imenovanih študentskih domovih.Med poznimi 1800-imi in 1990-imi je bilo več kot 150.000 otrok tamkajšnjih prvotnih narodov Inuitov in Metidov, po vsej Kanadi odvzetih iz njihovih družin in skupnosti ter so bili prisiljeni obiskovati ustanove za prisilno asimilacijo, ki so bile polne fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja.Odbor za zunanje odnose Haudenosaunee je ob opravičilu papeževe rezidenčne šole dejal, da je potrebno več ukrepanja cerkve – predvsem preklic papeških bul. »Opravičilo domorodnim ljudstvom brez dejanja so samo prazne besede. Vatikan mora preklicati te papeške bule in se zavzeti za pravice domorodnih ljudstev do njihove zemlje na sodiščih, zakonodajnih telesih in drugod po svetu,« je odbor zapisal v izjavi malega srpana 2022.Voditelji domorodcev so pozdravili četrtkovo izjavo Vatikana, čeprav je še naprej nekoliko oddaljena od priznanja dejanske krivde.Phil Fontaine, nekdanji narodni vodja Veče prvih narodov v Kanadi, ki je bil del delegacije, ki se je srečala s papežem Frančiškom v Vatikanu pred lanskim potovanjem in ga nato ves čas spremljal, je dejal, da je izjava "čudovita". Rekel je, da je rešil odprto vprašanje in zdaj zadevo predložil civilnim oblastem, da revidirajo lastninske zakone, ki navajajo doktrino.»Sveti oče je obljubil, da bodo po njegovi vrnitvi v Rim začeli delati na izjavi, ki naj bi ublažila strahove in zaskrbljenost mnogih preživelih in drugih, ki jih skrbi odnos med njihovo katoliško Cerkvijo in našim ljudstvom, in storil je, kot je rekel, da bo storil,« je Fontaine povedal za tiskovno agencijo Associated Press. "Zdaj je žogica na strani vlad, Združenih držav in Kanade, zlasti pa v Združenih državah, kjer je doktrina vgrajena v zakone," je dejal."Današnja novica o uradnem vatikanskem zavračanju Doktrine odkritja je rezultat trdega dela in zagovarjanja domorodnega vodstva in skupnosti," je na Twitterju zapisal kanadski pravosodni minister David Lametti. »Doktrine, ki nikoli ne bi smela obstajati. To je še en korak naprej.”Doktrina odkritja je bila nedavno navedena v odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA iz leta 2005 v zvezi z indijanskim narodom Oneida, napisala pa jo je pokojna sodnica Ruth Bader Ginsburg.V četrtek Vatikan ni ponudil nobenega dokaza, da so bile tri papeške bule (Dum Diversas leta 1452, Romanus Pontifex leta 1455 in Inter Caetera leta 1493) uradno razveljavljene, preklicane ali zavrnjene, kot so pogosto trdili vatikanski uradniki.Vendar je navedel kasnejšo papeško bulo Sublimis Deus iz leta 1537, ki je potrdila, da se domorodnim ljudstvom ne sme vzeti svobode ali posesti njihove lastnine in se jih ne sme zasužnjiti.Kardinal Michael Czerny, kanadski jezuit, čigar urad je bil soavtor izjave, je poudaril, da so bile prvotne papeške bule že zdavnaj razveljavljene in da je uporaba izraza "doktrina" – ki je v tem primeru pravni, ne verski izraz — povzročila stoletja zmede glede vloge cerkve. Izvirne papeške bule, je dejal, »se obravnavajo, kot da bi bile učne, magistrske ali doktrinarne listine, a so ad hoc politična poteza. In mislim, da slovesno zavračanje ad hoc političnih potez pomeni ustvarjanje večje zmede kot jasnosti.«Poudaril je, da izjava ni namenjena le pojasnitvi zgodovinskega zapisa, ampak »odkrivanju, identifikaciji, analizi in poskusu premagati to, čemur danes lahko rečemo samo trajni učinki kolonializma«.Michele Audette, senatorka v Innu, ki je bila ena od petih komisarjev, odgovornih za vodenje državne preiskave o pogrešanih in umorjenih domorodnih ženskah in dekletih v Kanadi, je za kanadsko radiodifuzno korporacijo povedala, da jo je objava pustila v nejeveri. "Velika je," je dejala v intervjuju za CBC Daybreak. "Ta doktrina je poskrbela, da nismo obstajali ali da celo nismo bili priznani … To je eden od temeljnih vzrokov, zakaj je odnos tako porušen."V prihodnjih dneh bomo na portalu Pravda.si navezali stik s predstavniki členov Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD, od katerih pričakujemo komentar na predstavljeno izjavo vatikanskega Urad za razvoj in izobraževanje ter, ali ima to tudi kakšno zvezo s slovenskimi domorodci ter njihovimi pravicami.Bojan Strašek, 31. sušec 2023, vir: AL JAZEERA in ASSOCIATED PRESS
Teme
zakaj smo Slovenci brez večine Koroške Koroška karantanija SLOVENIJA Slovenci SLOVENSKI POLITIKI I SVETOVNA VOJNA razpad Avstroogrske boji za severno mejo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Izšla je nova knjiga Vojna za Karantanijo, I. del