Intervju s Sašom Gačnikom Svarogovim, slovenskim glasbenikom, ki deluje na ruskojezičnem tržišču
Slovenija in ostale evropske države bi morale storiti vse, da bi ukrajinski konflikt preprečile! Počele pa so vse ravno v nasprotni smeri! Sodelovanje in trdna povezanost evropskih držav z Rusijo, je v interesu velike večine Evropejcev!
Stara Pravda
Slovenija

Četrtek, 12. maj 2022 ob 08:22

Odpri galerijo

foto: Alenka Slavinec

Predstavljamo vam intervju s Sašom Gačnikom Svarogovim, slovenskim glasbenikom, ki za razliko od ostalih, deluje na vzhodnem, ruskojezičnem glasbenem tržišču. V luči trenutnih dogodkov, nas je zanimalo, kako on doživlja trenutno situacijo in kako ta vpliva na njegovo glasbeno kariero.

 

Lep pozdrav Sašo.

Mnogi Slovenci vas poznajo po vaših nastopih z različnimi znanimi glasbeniki iz Slovenije. Sodelovali ste z Janom Plestenjakom, Andrejem Šifrerjem, Nušo Derenda, bili ste tudi član skupine Šank Rock. Nas pa zanima predvsem vaše ustvarjanje na območju Vzhodne Evrope.

Kaj je na Vzhodu, da vas tako vleče tja?

Od nekdaj me je zanimalo tisto, kar je bilo v naši družbi »demonizirano«, saj sem se v življenju vedno zanašal izključno na svoje izkušnje in spoznanja ter nikakor ne na »babje čenče«. Odkar pomnim, so določene vzhodne države v naši družbi zelo negativno predstavljene, kar je botrovalo odločitvi za moja številna potovanja oz potrebi, da si vse skupaj ogledam na lastne oči. Kasneje sem študentski hobi racionalno nadgradil in velik del energije usmeril v razvoj svoje profesionalne dejavnosti na veliko večje ruskojezično tržišče. V nekaj letih odisejad in odkrivanj meni do takrat skorajda neznanega sveta, sem se namreč perfektno naučil rusko, hkrati pa sem za samorazvoj in zadovoljstvo potreboval nove, višje cilje. 


				foto: Alenka Slavinec			foto: Alenka Slavinec

Opišite nam vaše občutke, ko ste leta 2013 nastopili v Belorusiji na Slavjanskem bazarju? 
Kako je izgledal ta dogodek?
Kakšen je bil sprejem Slovenca na takšnem festivalu?

Ko sem se prijavil na ta festival, si dejansko nisem predstavljal v kaj se spuščam, saj sem bil takrat še dokaj na začetku neke povsem nove zgodbe. Pravzaprav je bil to prvi resen korak v smeri moje kariere v obliki pevca in avtorja svojih pesmi, saj sem do tistega trenutka deloval izključno kot instrumentalist in vodja najrazličnejših slovenskih in tujih zasedb, zdaj pa sem se prvič pojavil kot solo izvajalec pod imenom Sašo Gačnik »Svarogov«. Napisal in posnel sem pesem »Trilogija«, svojo prvo pesem v ruskem jeziku, in pesem »Nekej ti morm povedat«, nato pa brez nekih večjih pričakovanj material poslal na predizbor v Minsk. Ko sem prejel odgovor, da sem sprejet, se je pred mano zastavilo vprašanje: »Kaj pa zdaj?!« Kot solo izvajalec namreč nisem imel nikakršnih izkušenj, zato sem se nemudoma dogovoril za 10 tedensko pogodbo na eni izmed večjih križark, kamor sem se po najhitrejšem možnem postopku odpravil v vlogi solo izvajalca oz pevca in pianista v eni osebi. Potreboval sem »terenske izkušnje«. Kmalu po koncu pogodbe je napočil čas odhoda v Belorusijo in šele takrat sem začel dojemati prave razsežnosti festivala na katerega sem se prijavil. Kot Slovenec namreč na predizboru nisem imel večje konkurence, predstavniki preostalih držav, kjer ta festival velja za nekakšen slovanski Sanremo, pa so morali skozi številne domače predizbore in preizkušnje. Prva vaja z beloruskim nacionalnim orkestrom je bila zame in mojo samozavest zelo pomemben trenutek. Ko so si po vaji nekateri člani orkestra in nekateri predstavniki drugih držav tiho prepevali refren moje Trilogije, sem dobil velik zagon in potrditev, da sem na pravi poti. Moj primarni cilj namreč ni bil prepričati žirije, temveč, da svojo vibracijo in sporočilo prenesem čimveč svojim potencialnim poslušalcem t.i. vzhodnega bloka. To mi je glede na odziv, ki sem ga bil deležen še dolgo po nastopu, tudi uspelo. Festival je res velik dogodek, zato ga prenašajo številne beloruske in ruske televizije ter si ga vsako leto ogleda približno 20 milionov ljudi. To je bil, zelo na kratko povedano, začetek mojega profesionalnega udejstvovanja na rusko-jezičnem tržišču.  

Katere najpomembnejše trenutke vaše kariere bi še radi izpostavili?

Bilo je ogromno zelo pomembnih trenutkov, preveč, da bi vse našteval. Ampak če se osredotočiva na nadaljevanje zgodbe, ki se je začela v Belorusiji, bi najprej izpostavil zmago moje pesmi Trilogija na lestvici ene izmed ruskih radijskih postaj z avditorijo približno 800.000 poslušalcev dnevno. Naslednji, zame zelo pomemben dosežek, pa je bil, ko je leta 2014 največja ukrajinska založba Moon Records, mojo ruskojezično pesem z naslovom »Moja, moja Ukrajinka«, vključila na kompilacijo »Vroči hiti poletja 2014«. Mogoče bi izpostavil še večerni nastop na osrednjem trgu v Samari ob praznovanju Dneva zmage 9. maja 2019. Oder pred več kot 45.000 glavo množico sem si delil z rusko rock legendo, Aleksandrom Marshalom. To je bil zares veličasten in z emocijami nabit dogodek.

Kakšno je glasbeno vzdušje v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji? 
Kako se razlikuje? Kakšno je v primerjavi s Slovenijo?

Ni neke drastične razlike med ukrajinskim, beloruskim in ruskim glasbenim tržiščem, saj je vedno delovalo zelo enotno. Izvajalcem so bila ne glede na matično državo povsod odprta vrata. Sicer je tako kot na zahodu v angleščini, tam veliko lažje uspeti v ruskem jeziku, ker ga praktično vsi razumejo. Ampak veliko je tudi primerov, ko so npr. ukrajinski izvajalci, ki delujejo izključno v ukrajinskem jeziku, zelo dobro sprejeti tudi med rusko in belorusko publiko. Kot enega od primerov lahko navedem odlično ukrajinsko in zelo zahodno usmerjeno rock zasedbo Okean Elzy, ki je do leta 2014 polnila stadione tudi v Rusiji. Takrat pa se je zgodila prelomnica, saj so njihovi ruski organizatorji začeli enega za drugim odpovedovati koncertne datume, ki so bili planirani za rusko turnejo. To je bil nekakšen odgovor na dejstvo, da so ukrajinske oblasti prepovedale vstop v Ukrajino številnim ruskim izvajalcem. Skratka, neumna in nepotrebna vojna na vseh področjih! Kar pa zadeva primerjavo s Slovenijo… Hm… Predvsem je ruskojezično tržišče ogromno in se posledično vrtijo čisto drugačne številke. Upam trditi, da povprečni Slovenec nima osnovne predstave o razsežnostih tamkajšnjega trga, kar se nanaša tudi na kakovost produkcije in sredstev namenjenih za produkcijske in promocijske namene. Med drugim imajo na primer zelo, zelo napredno produkcijo glasbenih videospotov, ki z lahkoto parira največjim zahodnim oziroma jih v marsičem tudi prekaša. To sem vzel za osebni izziv in se potrudil narediti avdio-vizualni produkt, ki bi se lahko ob bok postavil izdelkom njihovih prvorazrednih zvezd. Tako je nastal glasbeno-filmski hibrid »Najin sin«. 

Kakšne napotke bi dali slovenskim glasbenikom, ki se želijo uveljaviti na vzhodnoevropskem glasbenem tržišču?

Konkurenca je brutalna, zato je še toliko bolj potrebno izpostaviti svojo unikatnost, saj sicer ostaneš neopazen. Nekaj, kar po vsesplošnem prepričanju sicer velja za »napako«, lahko postane vaša prednost in zelo pripomore na poti do cilja. Je pa seveda tudi zelo pomembno, da je »napaka« zapakirana na okusen način.  

Od 22. svečana naprej so se razmere v Ukrajini in drugje na Vzhodu zaostrile. V Sloveniji dobivamo podatke in propagando zgolj iz prozahodnih medijev, ki hkrati demonizirajo Rusko Federacijo (RF) in Ruse kot narod.

Slovenski narod je tako ponovno uspelo popredalčkati na »leve in desne«, kar se tiče spopada med Ukrajinci in Rusi. Hkrati pa naša politika izvaja poteze, ki imajo za posledico zgolj polnoma nepotrebno zaostrovanje odnosov med RF in Republiko Slovenijo.

Ali se je Slovenija morala opredeliti znotraj tega konflikta med dvema slovanskima narodoma?

Tukaj moram nujno poudariti, da samo v Rusiji živi preko 190 različnih etničnih skupin, zato bi bilo z nacionalistično politiko, četudi bi si hipotetično nekdo tega želel, nemogoče uspešno voditi tako veliko in raznoliko državo. Ampak, kar je zelo pomembno, vse izmed teh skupin združuje prav posebna vez, to je ruska duša. Če imaš rusko dušo, si ne glede na etnično skupino, raso, veroizpoved ali politično prepričanje »russkij čelovjek« oz ruski človek. In »ruska duša« je močno razširjena in zakoreninjena na celotnem ozemlju bivše Sovjetske zveze. Nedopustno zame je, da so se z zunanjo »pomočjo« pustili tako zmanipulirati, da je prišlo do oboroženega konflikta. Če vse skupaj preslikamo na družino… Predstavljajte si, da se pojavi tujec, ki na takšen ali drugačen način podpihuje žerjavico pod morebitnimi različnimi pogledi na določen problem. In vsi vemo, da problemov nikoli ne primanjkuje, saj celo življenje temelji na reševanju le teh. Družina, ki kljub občasnim nesoglasjem zna držati skupaj, je močna in trdna družina. Močne in trdne družine pa si konkurenca ne želi, saj bi takšna družina takoj zaznala, da je izkoriščevalski vsiljivec njihov glavni problem in bi se znebila njegovega vpliva. Vzemite si za primer vsem dobro znano etnično skupnost v Sloveniji, ne bom je imenoval, ki gre v nos marsikateremo Slovencu. V nos mu gre njihova povezanost, ki se zelo uspešno izkazuje tudi na njihovem poslovnem modelu. Ljudem gre v nos, ker je zrcalni odsev oz nasprotna slika tistega, kar Sloveniji primanjkuje. Nenehno smo razdvojeni in posledično šibki. Na področju povezanosti bi morala ravno ta, neimenovana etnična skupnost, postati vzor celotni Sloveniji. »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!« Stare ljudske modrosti vsebujejo več smisla in logike kot vsa moderna znanost! Če se vrnem na vzhod… Po dolgoletni hladni vojni je z razpadom Sovjetske zveze velika družina postala šibka in razdeljena, lovke zahodnih kapitalistov pa so vse bolj intenzivno lovile v vzhodnih loviščih. In potem se je zgodil Putin, ki je z močno vizijo Rusijo ponovno postavil na noge in jo nazaj spremenil v suvereno velesilo. In če končno direktno odgovorim na vaše vprašanje: »Seveda, Slovenija in ostale evropske države bi morale storiti vse, da bi ukrajinski konflikt preprečile! Počele pa so vse ravno v nasprotni smeri!«

Čeprav se zaradi vpliva washingtonske propagande ljudje tega ne zavedajo, je močno sodelovanje in trdna povezanost evropskih držav z Rusijo v interesu velike večine Evropejcev. Kar predstavljajte si konkurenčnost stare celine ob ruskih cenah energentov in surovin. Putin se je od leta 2010 zelo intenzivno zavzemal za idejo enotne gospodarske cone od Lizbone do Vladivostoka. Celo integracija Rusije v EU ni bila izključen scenarij. S tem bi ogromno pridobila tako Rusija, kot tudi EU. Za nekoga tisoče kilometrov stran pa bi takšen razplet pomenil razpad sistema. Zato si je od konca 2. svetovne vojne dalje zelo intenzivno prizadeval, da ne bi prišlo do prevelikega zbliževanja med levim in desnim bregom železne zavese. Naj dodam še to, da smo si Evropejci in Rusi tudi s kulturnega stališča zelo podobni, čeprav je treba vedeti, da pri oblikovanju kulturnih vrednot znova ključno vlogo odigra propaganda. Vsekakor lahko trdim, da Slovenija na področju vrednot vedno bolj postaja slaba kopija Amerike. Kar poglejte mladino, pa vam bo jasno o čem govorim. Si res želimo ameriškega načina življenja? Amerika je namreč za večino tamkajšnjih ljudi vse prej kot idealno zvezdniško življenje, ki nam ga prikazujejo v telenovelah. Potem je tukaj še 4.0 industrijska revolucija oz »veliki globalni reset«, o katerem tako rad govori Klaus Schwab. Dejstvo je, da se svet zelo hitro in korenito spreminja. In to je v bistvu tudi glavni vzrok trenutne globalne problematike. Gre za vojno dveh popolnoma različnih konceptov, ki svoje moči trenutno merita na ukrajinski šahovnici. V novi svetovni ureditvi si Zahod za vsako ceno prizadeva ohraniti nadvlado ter oblikovati enopolarni svet z enim in edinim centrom moči oz odločanja za cel planet. Z druge strani se velesile, kot je Kitajska, Indija, Rusija, zavzemajo za mnogopolarno svetovno ureditev z več centri moči in upravljanja. Kdor Putina primerja s Hitlerjem, naj sam sebi iskreno odgovori, kdo je zagovarjal dobro znano parolo: »Ein Volk, Ein Reich, Ein Führer!« oz »En narod, ena država, en voditelj!« in katera od vpetih strani ima danes podobne težnje?!

Kakšne odnose ste opazili med Rusi in Ukrajinci na vaših popotovanjih po Vzhodu?

Predvsem s strani zahodnjaško orientiranih Ukrajincev je bilo v zadnjih letih mogoče zaznati vedno več pritiska in nestrpnosti do Rusov. 

Ali ste še v stiku z vašimi prijatelji iz Ukrajine, Belorusije in Rusije? Ali se je vaš odnos spremenil?

V vseh treh državah sem stkal veliko prijateljskih vezi. Povsod živijo čudoviti in zelo gostoljubni ljudje. Ampak na mojo veliko žalost in razočaranje sta v Ukrajini propaganda in splet napetih okoliščin nekaterim ljudem že tako zelo zameglila razsodnost, da sem tudi sam ostal brez nekaterih prijateljev. Razlog je bil povsod enak in sicer nedopuščanje drugačnega zornega kota po principu: »Če ne razmišljaš enako kot jaz, potem si proti meni in nisi moj prijatelj.« Sledila je blokada na vseh družabnih omrežjih. Naj poudarim, da moja izkušnja še zdaleč ni osamljen primer in se takšno »reševanje« nesoglasij ni začelo letos. Imam celo občutek, da se takšna praksa vedno bolj razširja in uveljavlja tudi v našem prostoru. Žal mi je, da je tako, saj trdno stojim za stališčem, da sta izključno medsebojno spoštovanje in toleranca do drugačnega mnenja prava pot k mirnemu življenju na Zemlji. Sicer vem, da znam biti včasih težak sogovornik, ampak moji motivi so vedno dobronamerni in težim k spravi oz odpravi konfliktov. 

Kaj pomeni ta konflikt za kulturno udejstvovanje vsakega glasbenika na tem območju konflikta?

To je zelo filozofsko vprašanje. V težkih trenutkih običajno nastanejo najlepše in najprodornejše pesmi.  

Slovenska družba se je v zadnjih letih zelo spremenila. Zdi se, da se politična kriza v Sloveniji zgolj poglablja in se kaže v vedno novih delitvah naroda. Dve leti smo bili priča korona cepilni propagandi, sedaj pa smo priča protiruski propagandi. 

Ali ste si kdaj mislili, da bodo nekateri osrednji mediji razpihovali rusofobijo pri Slovencih?

Utopično sem živel v prepričanju, da je verjetnost takšnega pristopa na evropskih tleh umrla s porazom nacistične Nemčije. 

Kaj menite o zaplembah premoženja ruskim državljanom po svetu in kaj o vračanju ruskih priznanj s strani raznih Slovencev v gospodarstvu in politiki? Ali bi vi tudi sami vračali vaše dosežke zaradi političnega pritiska?

Narodnostno usmerjene zaplembe premoženja so absurdno početje, ki me ponovno asociira na prakso nacistične Nemčije. Glede vračanja priznanj, pa je moje mnenje sledeče ... V kolikor človek resjedno meni, da bi bil takšen korak etičen in pravilen, potem je vsekakor prav, da svoje priznanja vrne. V kolikor pa to stori zaradi političnega pritiska, je spužva brez hrbtenice in samospoštovanja. Čeprav je potrebno razumeti, da se ljudje bojijo za svojo eksistenco in vsak določeno zadevo vidi s svojega zornega kota. Sam zaenkrat ne vidim nikakršne potrebe po vračanju svojih priznanj.  

Na kakšen način bi po vaše lahko nekega dne odpravili te krivice, ki se sedaj dogajajo vsem Rusom, katere povzročata politika in mediji? 

Ko so krivice zagrešene, brazgotine ostanejo in se v ekstremnih primerih prenašajo celo iz roda v rod. Stare brazgotine pa zelo pogosto vodijo v nove rane. Kot sem že napisal v eni izmed svojih objav mislim, da je napočil skrajni čas, ko nas pred popolnim propadom Človeštva z veliko začetnico lahko reši izključno prebiranje svetih knjig brez odvečnih tolmačev, ki napisane modrosti tolmačijo v propagandne namene. Vsa sporočila velikih modrecov pozivajo k strpnosti in brezpogojni ljubezni. »Ne delaj drugemu tega, kar ne želiš, da bi drugi delali tebi!« Čisto srce vedno ve kaj je prav in kaj narobe. 

Hvala vam za intervju!

12. veliki traven 2022, Uredništvo portala Pravda.si

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 13. May 2023 at 17:05

359 ogledov

Intervju z Deanom Kikecom
Tokrat smo intervjuvali Mariborčana Deana Kikeca. Je igralec in pedagog matematike, ki srčno počenja kar oboje hkrati. Sam pravi, da je bilo igralstvo nekaj, česar se je v svojem življenju lotil relativno pozno. Kako je prišel do tega, da je svoje strasti in hotenja vključil v svoj vsakdan, obenem pa se lahko s tem tudi preživlja, nam je zaupal v tem intervjuju.1. Kako bi Slovencem in Slovenkam predstavili samega sebe?Mogoče bi povzel besede, s katerimi me opisujejo drugi ...Že večkrat me je kdo vprašal, če sem sploh kdaj slabe volje in kako lahko izžarevam toliko energije. Drugače, pa sem šaljivec brez dlake na jeziku – tipičen škorpijon. Zelo rad se sam postavljam v situacijo, ki je polna izzivov. Pa naj si bo pustolovščina ali pa v zvezi z igralstvom.2. Imate dokaj nenavadno ime. Je to angleška verzija imena Dejan ali gre za kaj drugega?Hja, da je v imenu izpadel »j« je bila "kriva" takratna uradnica na občini, a sem vesel, da je temu tako. Se mi zdi, da mi bolj pristoji, sploh zadnja leta, ko sem se podal tudi v igralske vode. Tako odreagiram na slovensko izgovorjeno ime kot angleško.Drugače pa so moji starši dobili idejo po imenu Dean po francoskem dečku, ki se je igral na morju. Po vsej verjetnosti je tudi on bil brez »j«.3. Kako bi opisali slovensko filmsko skupnost?Žal je Slovenija premajhna in posledično preveč igralsko centralizirana. Vse se dogaja izključno v Ljubljani. Tako je žal v filmih premalo opaženo narečje, ki daje poseben čar filmu. Mene osebno je npr. motilo v seriji ljubljansko narečje igralcev za film, ki je predstavljal dogajanja v Mariboru (Primeri inšpektorja Vrenka), kjer sem res pričakoval vsaj štajerske igralce, če že ne mariborske. Žal...Danes, ko vem kaj sem sposoben, pa mi je žal, da v mladosti nisem tekoče izpilil angleščine, ki bi mi zagotovo odprla vrata v tujino. Če mi je v Sloveniji za tujino uspelo posneti toliko reklam, bi zagotovo uspel tudi v tujini. V reklamah nedvomno, mogoče pa tudi s filmom. A za film mora biti angleščina že skoraj kot materin jezik ... Razen, če igraš kakšnega ruskega agenta.4. Kakšne napotke bi dali povprečnemu mlademu Slovencu, ki ga zanima film?Vsakogar, ki ga zanima film, zagotovo zanima tudi sama igra kot taka. Lahko povem, kako sem se sam izoblikoval ...Ko začutiš strast po igralstvu, ga ni lepšega, ko lahko to izraziš pred publiko in kamero. Zato sem se takoj priključil gledališkemu društvu Pekre-Limbuš (Smej se z nami) in se prijavljal na vse igralske avdicije, ki sem jih našel, predvsem na FB, katerega sem začel koristiti izključno v ta namen. Prej tam sploh nisem imel svojega profila, a se na FB največ objavlja. Obiskovat sem tudi začel razne igralske delavnice. V kratkem sem jih dal skozi sigurno 10. Tako sem rasel in rasel, a končne višine še zagotovo nisem dosegel ... Upam ...Če te srce žene, tudi razdalja do avdicij ne predstavlja ovire. Meni je že sama avdicija zanimiva in mi predstavlja predigro za kasnejši nastop. Tudi, če nisem izbran se ne sekiram, saj mi je del užitka bil podan že v štartu. Nikoli ne smeš obupati, saj je slej kot prej trud poplačan, če je strast dovolj velika. Manj pričakuješ, prej bodo rezultati, ker si pred kamero lahko bolj sproščen. To je mogoče tudi prednost pred igralci, ki snemajo za preživetje in morda včasih zaradi finančne odvisnosti od projekta vedno ne morejo dovolj sproščeno odigrati pred kamero, ker jih veže neka obveza ...5. Katero vaše delo oziroma delo pri katerem ste sodelovali, bi izpostavili kot vaš največji dosežek do sedaj? (Izpostavite še druge projekte, ki si jih lahko bralec ogleda. Dodajte še povezave, ki jih bomo vključili v članek v obliki URL hiperpovezave med besedilom.)Moje največje stvaritve so, vsaj v večini objavljene v imdb Dean Kikec: https://m.imdb.com/name/nm9865401/?ref_=ext_shr_lnk.Zagotovo pa je moja največja filmska stvaritev še vedno v projektu Tihi večeri (David Sipoš), kjer je v okviru dokumentarca tudi film z imenom Onkraj poljan (Beyond home), povezava iz filmskega festivala v Georgiji:https://youtu.be/UfXwCNmFaOI. In še udeležitve v "živo" preko spleta:https://youtu.be/a-s6G6Jusy0.V njem nastopim kot župnik in pisatelj Franc Ksaver Meško in kasneje še kot lik v dokumentarnem delu. V filmu sem bil tudi v vlogi pripovedovalca (trije v enem bi rekli ...) Film je požel veliko prestižnih nagrad po svetu, največ pa v Ameriki, ki se je tematika tudi dotakne. Za odigrane vloge smo vsi trije glavni igralci tudi prejeli nagrade. Sam osebno v Roswellu v Georgiji.Tudi vloge Antona Martina Slomška ni za zanemariti, čeprav se je delala iz mojega odigranega dela animacija in so mi dodali lase ter oblikovali dodatne poteze podbradka, da je bila podobnost čim večja.Moram pa tudi omeniti lik cesarja Teodozija in kasneje še enega pomembnejšega srednjeveškega duhovnika. Oba dokumentarca sta bila delana za Ameriko.Moja večja vloga je bila tudi v seriji Za hribom, v kateri sem nastopil kot minister.Moram pa priznati, da so se mi vrata v igralstvu začela na široko odpirati po projektu, ko sem bil izbran za glavno vlogo poslovneža v reklami za Hotels.com. To je bil res megalomanski projekt, (tudi s strani financ), ko so iz Los Angelesa v Slovenijo prišli posnet štiri reklame, ki so se delale za ves svet. Reklama je bila potem predvajana širom sveta in prevedena v vsaj 10 jezikov, na YouTube pa je dosegla preko 22 milijonov ogledov! Izvirna povezava več ni dostopna zato prilagam kopijo:https://youtu.be/s28NaYFtqJE.Tako je v tem obdobju okrog sedmih let nastalo že ogromno filmskih projektov, katerih odlomke lahko vidite na spodnji povezavi. Od mojih čistih začetkov, pa vse do danes:https://youtu.be/hQP9inSHeZE.V tem času pa sem posnel tudi več kot 40 reklam, največ od njih prav za tujino. Zelo sem ponosen tudi na reklamo za čips Pringles:https://youtu.be/bkzgrmQ62Ns in Škodo Kamiq za Anglijo:https://youtu.be/4QMk_tFA2Ho.Reklame so na povezavi:https://youtu.be/jXLc9paGzmAVsekakor pa tudi ne morem mimo projekta videospota JOKER OUT – CARPE DIEM za popevko Evrovizije:https://youtu.be/zDBSIGITdY4.6. Kako vi gledate na pojav filma kot občila? Kakšen vpliv ima film na družbo v kateri se predvaja?Mislim, da ima film kar veliko vlogo v družbi s svojimi sporočili in vesel sem, da je temu tako. Res pa smo v času, ko mladi vedno manj gledajo filme in vse preveč ždijo na družbenih omrežjih. Mislim, da je vsakomur zanimivo tudi videti film v narečju ...7. Kakšno je vaše mnenje o slovenskem jeziku in omiki na sodobnem filmskem področju?Mislim, da ga ni lepšega, kot pogledati lep domači slovenski film. S tem, ko si ga ogledujemo tudi v narečju, pa skrbimo še za spoznavanje, razumevanje ter ohranjanje le-tega. Film je eden glavnih nosilcev slovenskega jezika poleg zapisa v knjigi ...8. Kakšne pristope bi morala uporabiti država oziroma Ministrstvo za kulturo, da bi zagotovili razvoj filma, ki bi lahko doprinesel k izboljšanju družbenega ozračja v Sloveniji?Vsekakor mislim, da bi morala država oziroma Ministrstvo za kulturo poskrbeti za bolj razpršeno subvencioniranje projektov širom Slovenije in ne samo v glavnem mestu. Priložnost bi morale dobiti tudi mlade perspektivne produkcije v nastanku, tako kot tudi novi obrazi igralcev. Ljudje se tudi naveličajo enih in istih igralcev v tej naši mali deželi, medtem, ko marsikdo ne dobi niti priložnosti kandidiranja, kaj šele, da bi bil nato izbran. Lep primer je film, ki sem ga že prej omenil, ki je imel scenarij dogajanja v Mariboru, a vse se je snemalo z ljubljanskimi igralci in celo v Ljubljani. Res žalostno, da se v drugem največjem mestu po filmu Kavarna Astorija 30 let ni posnel nobeden drug film. Šele pred par leti si je priznan režiser Marko Naberšnik z močnim srcem za Maribor priboril film Slovenija, Avstrija in jutri ves svet. To pa je v obdobju 35. let tudi vse, saj zadnje serije ne moremo obravnavati kot, da je bila stvaritev v Mariboru in z njenimi akterji. Če ne bo centralizacije in bo večja razpršenost snemanja po Sloveniji, bo tudi gledanost filmov ter zanimanje zanje večja ... Tako bi bilo potrebno začeti z razmišljanjem. Ni pomembno koliko se posname, bolj to kje, s kakšno vsebino in s kakšno kakovostjo, ter koliko ljudi v Sloveniji si bo predvajano vsebino tudi želelo ogledati. Vsak ima kdaj rad prizor iz domače okolice ...Hvala vam za odgovore.K vašim besedam za konec dodajamo zgolj to, da je bil v Mariboru leta 2003 posnet tudi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film Kleščar, kar pa zagotovo ne spremeni bistva vaših izraženih misli.Uredništvo Portala Pravda

Sat, 6. May 2023 at 18:23

527 ogledov

Suženj! Pridruži se naši veliki družini. SDS
Slovenska demokratska stranka – SDS po Sloveniji z velikimi plakati poziva sužnje, naj se pridružijo njihovi veliki družini. Ali bi morda celo kratica SDS lahko pomenila Sužnji demokratske Slovenije? S starogrško besedo demokracija, ki jo še danes tako opevajo tudi številni v Sloveniji, so namreč vselej bili neizogibno povezani prav sužnji. Že v stari Grčiji pred našim štetjem, enako pa tudi po obeh velikih meščanskih revolucijah ob koncu 18. stoletja – francoski in ameriški, ko so v demokratične ZDA množično prevažali in prodajali prav sužnje, obenem pa so tam izvajali rodomor nad domorodnimi indijanci.Morda se bralci presenečeno sprašujete, kaj vse to pomeni? Razlog se »skriva« v politični propagandi, ki jo SDS izvaja s pomočjo velikih plakatov na katerih nagovarja dobesedno »Servus. Pridruži se naši veliki družini. SDS.«Zakaj torej SDS nagovarja prebivalce Slovenije s pozdravom Suženj? Pozdrav servus ali sȇrbus ob srečanju, dejansko izvira iz latinskega izraza sȇrvus, ki pomeni suženj.V Slovenskem etimološkem slovarju lahko v zvezi s to besedo in pozdravom preberemo naslednjo razlago: Pozdrav je prevzet preko bavarsko nemškega serbus/servus, kar je prav tako pozdravna beseda, iz latinskega servus, kar pomeni ‛suženj, sluga’. Pozdrav torej dobesedno pomeni ‛(tvoj) suženj/sluga (sem)’.Plakat na sliki je postavljen v mestni četrti Tezno v Mestni občini Maribor, pa tudi sicer ga je moč zaslediti na različnih koncih mesta in drugod po Sloveniji.Res je, da se sicer pozdravi »serbus«, »servus« in skrajšana različica »seos«, najpogosteje uporabljajo prav na Štajerskem in seveda v prestolnici Mariboru. Ta pozdrav naj bi prvi uporabljali nemški gospodarji za pozdravljanje služabnikov, kasneje pa se je pozdrav servus pričel uporabljati tudi širše. Vselej v zaničevalnem oziroma poniževalnem smislu. Prav izvirna latinska beseda servus pa kaže na to, da so že pred Nemci ta pozdrav za sužnje uporabljali njihovi rimski gospodarji.Kako gre nagovarjanje oziroma pozivanje Sužnjev, da se naj pridružijo veliki družini SDS – to namreč očitno izhaja iz velikega plakata – skupaj z zavzemanjem SDS »za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov«, kot izhaja iz trditev zapisanih na spletni strani SDS – O stranki: https://www.sds.si/o-stranki Razumni ljudje bi zagotovo rekli, da nikakor. Zato se upravičeno postavlja vsaj troje vprašanj:1. Kdo je idejni vodja tovrstne poniževalne in obenem protislovenske politične kampanje SDS?2. Kako dejansko deluje SDS, da njeno vodstvo z Janezom Janšo na čelu dopušča tovrstno provokacijo, bolje rečeno sabotažo, čeprav je ta v popolnem nasprotju z njenimi objavljenimi »temeljnimi vrednotami«?3. Kdaj bodo volivci SDS spoznali, da jih imajo ne samo za norce, marveč tudi za sužnje?Ta članek naj ne bo razumljen napačno, kot primer napada občila na največjo opozicijsko stranko v Državnem zboru RS. Zato k pisanju dodajamo še, da zgoraj opisano početje SDS ne koristi nikomur drugemu, kot prav trenutni Vladi RS. Ta je nedvomno ena izmed najbolj blebetavih, zavajajočih in nesposobnih v celotnem obdobju »samostojne Slovenije«, kar so po enem letu spoznali tudi že številni njeni volivci. Res ni nobene potrebe, da sedaj še opozicija s svojim povsem zgrešenim in skrajno nedopustnim, zavržnim ravnanjem pravzaprav krepi vse bolj šibke pozicije Vlade. Tudi tistim, ki nikdar niso streljali na glinene golobe, postaja vse bolj jasno, da bi bil mnogo koristnejši vrabec v roki, kot pa golob na strehi.6. veliki traven, 2023, Branislav Mesarič

Fri, 31. Mar 2023 at 14:10

627 ogledov

Vatikan zavrača "doktrino odkritij", ki opravičuje kolonializem nad domorodnimi ljudstvi
Vatikan je zavrnil »doktrino odkritja«, koncepta iz 15. stoletja, predstavljenega v tako imenovanih »papeških bulah«, ki so bile uporabljene za utemeljitev zasega evropskih krščanskih kolonialistov domorodnih dežel v Afriki in Ameriki.V uradni izjavi v četrtek 30. 3. 2023 je vatikanski Urad za razvoj in izobraževanje dejal, da teorija, ki še danes podpira vladne politike in zakone, ni del naukov katoliške cerkve. Navedli so, da so bile papeške bule »zavajajoče za politične namene tekmovalnih kolonialnih sil, z namenom upravičenja nemoralnih dejanja proti domorodnim ljudstvom, ki so bila v tistih časih izvedena brez nasprotovanja cerkvenih oblasti«. »Brez dvoma cerkveni nauk podpira spoštovanje vsakega človeka,« piše v izjavi. »Katoliška cerkev zato zavrača tiste koncepte, ki ne priznavajo inherentnih človekovih pravic domorodnih ljudstev, vključno s tem, kar je postalo znano kot pravna in politična 'doktrina odkritja'.«Voditelji domorodcev in zagovorniki njihovih skupnosti so desetletja pozivali katoliško cerkev, naj prekliče doktrino odkritja, ki je trdila, da lahko evropski kolonialisti zahtevajo katero koli ozemlje, ki ga kristjani še niso »odkrili«.Papeške bule so imele ključno vlogo pri evropskem osvajanju Afrike in obeh Amerik, njihove posledice pa domorodci še vedno čutijo.Pozivi k preklicu Doktrine odkritja so postali glasnejši lani, ko je papež Frančišek odpotoval v Kanado, kjer se je opravičil za vlogo katoliške cerkve pri razširjenih zlorabah, ki so se dogajale v tako imenovanih študentskih domovih.Med poznimi 1800-imi in 1990-imi je bilo več kot 150.000 otrok tamkajšnjih prvotnih narodov Inuitov in Metidov, po vsej Kanadi odvzetih iz njihovih družin in skupnosti ter so bili prisiljeni obiskovati ustanove za prisilno asimilacijo, ki so bile polne fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja.Odbor za zunanje odnose Haudenosaunee je ob opravičilu papeževe rezidenčne šole dejal, da je potrebno več ukrepanja cerkve – predvsem preklic papeških bul. »Opravičilo domorodnim ljudstvom brez dejanja so samo prazne besede. Vatikan mora preklicati te papeške bule in se zavzeti za pravice domorodnih ljudstev do njihove zemlje na sodiščih, zakonodajnih telesih in drugod po svetu,« je odbor zapisal v izjavi malega srpana 2022.Voditelji domorodcev so pozdravili četrtkovo izjavo Vatikana, čeprav je še naprej nekoliko oddaljena od priznanja dejanske krivde.Phil Fontaine, nekdanji narodni vodja Veče prvih narodov v Kanadi, ki je bil del delegacije, ki se je srečala s papežem Frančiškom v Vatikanu pred lanskim potovanjem in ga nato ves čas spremljal, je dejal, da je izjava "čudovita". Rekel je, da je rešil odprto vprašanje in zdaj zadevo predložil civilnim oblastem, da revidirajo lastninske zakone, ki navajajo doktrino.»Sveti oče je obljubil, da bodo po njegovi vrnitvi v Rim začeli delati na izjavi, ki naj bi ublažila strahove in zaskrbljenost mnogih preživelih in drugih, ki jih skrbi odnos med njihovo katoliško Cerkvijo in našim ljudstvom, in storil je, kot je rekel, da bo storil,« je Fontaine povedal za tiskovno agencijo Associated Press. "Zdaj je žogica na strani vlad, Združenih držav in Kanade, zlasti pa v Združenih državah, kjer je doktrina vgrajena v zakone," je dejal."Današnja novica o uradnem vatikanskem zavračanju Doktrine odkritja je rezultat trdega dela in zagovarjanja domorodnega vodstva in skupnosti," je na Twitterju zapisal kanadski pravosodni minister David Lametti. »Doktrine, ki nikoli ne bi smela obstajati. To je še en korak naprej.”Doktrina odkritja je bila nedavno navedena v odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA iz leta 2005 v zvezi z indijanskim narodom Oneida, napisala pa jo je pokojna sodnica Ruth Bader Ginsburg.V četrtek Vatikan ni ponudil nobenega dokaza, da so bile tri papeške bule (Dum Diversas leta 1452, Romanus Pontifex leta 1455 in Inter Caetera leta 1493) uradno razveljavljene, preklicane ali zavrnjene, kot so pogosto trdili vatikanski uradniki.Vendar je navedel kasnejšo papeško bulo Sublimis Deus iz leta 1537, ki je potrdila, da se domorodnim ljudstvom ne sme vzeti svobode ali posesti njihove lastnine in se jih ne sme zasužnjiti.Kardinal Michael Czerny, kanadski jezuit, čigar urad je bil soavtor izjave, je poudaril, da so bile prvotne papeške bule že zdavnaj razveljavljene in da je uporaba izraza "doktrina" – ki je v tem primeru pravni, ne verski izraz — povzročila stoletja zmede glede vloge cerkve. Izvirne papeške bule, je dejal, »se obravnavajo, kot da bi bile učne, magistrske ali doktrinarne listine, a so ad hoc politična poteza. In mislim, da slovesno zavračanje ad hoc političnih potez pomeni ustvarjanje večje zmede kot jasnosti.«Poudaril je, da izjava ni namenjena le pojasnitvi zgodovinskega zapisa, ampak »odkrivanju, identifikaciji, analizi in poskusu premagati to, čemur danes lahko rečemo samo trajni učinki kolonializma«.Michele Audette, senatorka v Innu, ki je bila ena od petih komisarjev, odgovornih za vodenje državne preiskave o pogrešanih in umorjenih domorodnih ženskah in dekletih v Kanadi, je za kanadsko radiodifuzno korporacijo povedala, da jo je objava pustila v nejeveri. "Velika je," je dejala v intervjuju za CBC Daybreak. "Ta doktrina je poskrbela, da nismo obstajali ali da celo nismo bili priznani … To je eden od temeljnih vzrokov, zakaj je odnos tako porušen."V prihodnjih dneh bomo na portalu Pravda.si navezali stik s predstavniki členov Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD, od katerih pričakujemo komentar na predstavljeno izjavo vatikanskega Urad za razvoj in izobraževanje ter, ali ima to tudi kakšno zvezo s slovenskimi domorodci ter njihovimi pravicami.Bojan Strašek, 31. sušec 2023, vir: AL JAZEERA in ASSOCIATED PRESS

Mon, 27. Mar 2023 at 10:01

520 ogledov

Madžarska in Italija sprejeli zakone za zaščito državljanov pred beljakovinami žuželk v hrani
Italija in Madžarska sta prejšnji teden sprejeli zakona, da bi zaščitili svoje državljane pred prizadevanjem EU, da trži žuželke kot običajno hrano. Poslanci in poslanke obeh držav Evropske unije so se odločili, da v nasprotju z agendo »velikega reseta« Svetovnega gospodarskega foruma in EU, njihovi državljani ne bodo jedli hroščev in črvov oziroma njihovih beljakovin.Madžarski minister za kmetijstvo István Nagy je sporočil, da je vlada sprejela predpise, ki zahtevajo, da živila, ki vsebujejo beljakovine žuželk, nosijo oznako »Pozor! Hrana, ki vsebuje beljakovine žuželk«, ta oznaka pa mora biti prikazana ločeno od drugih. »To je pomembno za tiste, ki kupujejo hrano madžarskega porekla in nočejo jesti žuželk,« je poročal madžarski časopis Origo. "Poleg tega madžarski kmetje vedno zagotavljajo madžarskemu prebivalstvu visoko kakovostne surovine, svežo in kakovostno hrano, zato se nam ni treba bati pomanjkanja hrane ali beljakovin," je poudaril.Madžarska je bila edina država članica, ki ni podprla pobude EU, da se žuželke v EU tržijo kot hrana in živilske sestavine.Prejšnji teden je tudi Italija prepovedala moko iz žuželk v svojih testeninah, sklicujoč se na "ostro nasprotovanje", ki ga je pobuda EU povzročila v državi.»Naraščajoča uporaba pri kuhanju moke iz čričkov, kobilic in ličink žuželk je naletela na ostro nasprotovanje v Italiji, kjer naj bi vlada prepovedala njeno uporabo v picah in testeninah ter jo ločevala na policah supermarketov,« je poročal The Sunday Times.Italijanski kmetijski minister Francesco Lollobrigida, je k temu dodal: "Bistvenega pomena je, da te moke ne zamenjamo s hrano, narejeno v Italiji."Gre za prvo »zmago« proti zagovornikom hroščev na Svetovnem gospodarskem forumu in v Evropski komisiji, ki sta leta 2020 sprejela nova pravila kot del svoje agende oziroma strategije »od vil do vilic«, s katero postopno uvajajo žuželke kot del redne oskrbe s hrano.27. sušec 2023, Darja Stopar

Mon, 13. Mar 2023 at 08:34

574 ogledov

Srečanje členov Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel na štajersko-koroški deželni meji
Potem, ko je bila Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD lansko leto ustanovljena in so njeni členi pričeli aktivno delovati, je število pripadnikov te domorodne skupnosti opazno naraslo. Nastopila je faza organiziranja in vzpostavljanja konkretnih operativnih skupin po posameznih področjih delovanja, ki so: pravda, omika, zdravilstvo, šolanje, sooskrba, zaščita, gospodarnost, okoljevarstvo, tehnologija in občevanje.Z namenom povezovanja in krepitve sodelovanja so se 11. sušca 2023 v Port Pubu v Slovenj Gradcu v bližini zgodovinske štajersko-koroške deželne meje sestali členi DSZSD iz obeh dežel. Na srečanju je Andrej iz rodu :šiško predstavil zgodovinska dejstva o domorodstvu na Slovenskem, Primož iz rodu :durjava pa je predstavil možnosti uveljavljanja DSZSD v okviru teritorialne Republike Slovenije in v mednarodnem okviru. DSZSD je namreč ustanovljena in deluje tudi v skladu z Razglasom Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, za katerega je leta 2007 v Generalni veči OZN glasovala tudi Republika Slovenija in ga je posledično dolžna spoštovati.Najprej smo bili seznanjeni z zgodovinskim dejstvom, da Slovenj Gradec ni koroško, pač pa je štajersko obmejno mesto, kar je bilo podkrepljeno s prikazom zgodovinskih zemljevidov in z dejstvi iz krajevnega imenika Dežele Štajerske iz leta 1918, ki je izšel tik pred razpadom Avstro-Ogrske. Navzoči so se strinjali, da se slovenski domorodci v prvi vrsti zavzemajo za meddeželno sodelovanje in povezovanje, ne pa za ločevanje, da pa je vendarle dobro poznati pravo zgodovino. Žal je po grobi oceni kar 90 odstotkov zgodovinske dežele Koroška po ponarejenem plebiscitu 10. 10. 1920 ostalo v Avstriji.Na zgodovinskem zemljevidu je lepo vidno, da je Slovenj Gradec - Windischgraz znotraj ozemlja Dežele Štajerske, pa tudi kje poteka deželna meja z Deželo KoroškoZa razvoj DSZSD je še vedno najpomembnejše, da njeni členi ter členice o obstoju in delovanju domorodne skupnosti seznanijo čim več ljudi, ki si želijo živeti v drugačni, boljši družbi tesno povezani z materjo naravo in pozitivnimi izročili naših prednikov. V ta namen je bila letos izdelana povsem nova spletna stran www.domodrodnaskupnost.si, na kateri so javno dostopna številna pomembna dejstva o DSZSD. Odprt je tudi Youtube kanal ter Facebook DSZSD, tako, da lahko vsi zainteresirani domorodni členi pošiljajo video posnetke, povezave do spletne strani ter objavljajo na Facebooku. Vsekakor pa so še naprej najbolj učinkovite ustne predstavitve DSZSD znancem, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem.Na koncu srečanja so se členi DSZSD iz obeh dežel – Štajerske in Koroške, tudi tisti živeči na oni strani državne meje – dogovorili, da se bodo tesneje povezali in se več krat srečevali v živo, z namenom skupnega sodelovanja, razvoja in izmenjave izkušenj.13. sušec 2023, Samo Korošec

Mon, 13. Feb 2023 at 15:13

1092 ogledov

Intervju z Dejanom Ornigom
  Pozdravljeni Dejan Ornig, kmalu bo minilo skoraj desetletje odkar se je pričela vaša javna zgodba. Komunikacijski sistem TETRA, uporaba tajnih policijskih sodelavcev za vohunjenje nad družbenimi in političnimi nasprotniki, policijske grožnje, korupcija v samem vrhu Policije, vse to se sliši kot nekakšna kriminalka ali celo slab holivudski film. Sodobni človek ima zelo kratkotrajen spomin glede družbenega dogajanja. Ali se lahko na kratko predstavite? Kdo ste in na kaj opozarjate že zadnjih 10 let? Sem 33 letni državljan Slovenije, ki ima zaradi žvižgaštva še vedno težave v vsakodnevnem življenju. Že štiri leta sem namreč brezposeln. Žal sebi primernega dela nisem našel in po vseh zavrnitvah, sem čisto človeško, obupal. Ko sem pred osmimi leti, zaradi osebne varnosti stopil pred medije, si nisem mislil, kaj bo to zame pomenilo v nadaljnjem življenju. Slovenski, pa tudi tuji mediji, so se o zadevi »TETRA«, nadalje pa še o zadevi »tajnega sodelovanja s kriminalistično policijo«, razpisali, pisalo in govorilo pa se je tudi v dnevni politiki. Kot sem lahko prebral v medijih, so se na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji, sistematično ugotavljale kršitve, nato sprejemale določene usmeritve, pošiljale depeše, a nihče od nas, pravzaprav ne ve, če se je karkoli res, spremenilo v dobro, pravo smer. Če sem pred osmimi leti opozarjal na varnostne ranljivosti informacijsko-telekomunikacijskega omrežja TETRA, ki ga za komunikacijo uporabljajo službe nacionalne varnosti, pa zdaj opozarjam na več kot očitne povračilne ukrepe, ki sem jih deležen vse od leta 2017 dalje, ko sem moral javno razkriti sodelovanje z Oddelkom za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Sektorja kriminalistične Policije, policijske Uprave Ljubljana. Povračilni ukrepi se kažejo preko operativnega delovanja Policije, obstaja pa tudi utemeljen sum, da pri tem sodeluje slovenska obveščevalno-varnostna agencija – SOVA. Uslužbencem so podana navodila in usmeritve, da se mora storiti vse, kar je mogoče in to za vsako ceno, da se pač »najde« nekaj, kar bi me lahko inkriminiralo, da bi me tako ponovno kazensko procesirali. Žal je daleč od tega, da bi bili pri svojem operativnem delovanju nezaznavni, njihovo delo je namreč izjemno moteče, tako zame osebno, za družino, pa tudi za druge v lokalnem okolju – znance, sosede. Tako se trudijo, da bi me, milo rečeno uničili, jaz pa si želim le živeti človeka dostojno življenje.Dejan Ornig mladenič, ki je verjel v dobroto Policije in sodelovanje z njo Ko je nekdanji tajni policijski sodelavec Boris Karlovšek, leta 2016 za portal Siol.net v intervjuju povedal, da proti Policiji ne morem zmagati in da bom potegnil krajšo, se zaradi svoje mladosti, pa tudi naivnosti, nisem zavedal, kako daljnosežne bodo posledice mojega žvižgaštva. Kako bi na kratko opisali vaše življenje leta 2014? Leta 2014 sem imel komaj 25 let in sem bil pripravljen pomagati slovenski policiji na vseh področjih, saj sem naivno verjel, da Policija dejansko predstavlja dobro in samo dobro. Da sem lahko plačeval šolnino Fakulteti za varnostne vede, sem bil zaposlen v podjetju zasebnega varovanja in sem varoval objekte ameriškega veleposlaništva in predstavništva evropske komisije ter evropskega parlamenta. Sodelovanje s kriminalisti glede pridobivanja operativnih informaciji je potekalo tako neformalno kot formalno, bil sem namreč registrirani informator, toda to delo je bilo strogo tajno. Šlo je za pridobivanje operativnih podatkov po celotnem spektru kaznivih dejanj. Sodelovanje s policistom glede ugotovljenih varnostnih ranljivosti ITK omrežja TETRA je prav tako potekalo formalno, pa tudi neformalno. Policista sem namreč redno seznanjal z vsemi ugotovljenimi varnostnimi ranljivostmi. Začetek sodelovanja glede te zadeve sega v leto 2013, ko sem preko zveze, vzpostavil stik s policistom zaposlenim na OKC PU Ljubljana. Odnos s policistom je kasneje prerasel tudi v neformalno druženje in pogovore. Kdo je lahko tajni policijski sodelavec ali informator v Sloveniji? Zdaj že nekdanji odvetnik Janez Stušek, ki je bil v vmesnem času tudi direktor SOVA, je večkrat izpostavil retorično vprašanje: le koliko je še takšnih »Dejanov Ornigov«, pa za njih sploh ne vemo? Splošno uradno načelo je, da tajni policijski sodelavci ali informatorji, ne smejo izvrševati kaznivih dejanj, toda to načelo se večkrat krši. Tajno sodelovanje s policijo je lahko umazano delo, navadno ga ponudijo izbranim »starim znancem Policije«, da bi se jim tako lažje spregledalo kakšno kaznivo ravnanje.V Sloveniji od tega ni mogoče živeti, izplačila denarnih nagrad so zelo omejena, tako da so motivi vse prej kot zaslužek. Nekateri so verjetno res v stiski in to počno zato, ker verjamejo, da si bodo s tem rešili življenje. V vsem tem času, sem imel opravek tudi s takšnimi. Kar nekaj ljudi se je pojavilo v mojem življenju, za katere sem vedel, da so operativno zanimivi Policiji, pa vendarle so ti imeli svoj namen – storiti vse, kar je bilo mogoče, da bi se zoper mene »našlo« karkoli, kar bi me lahko inkriminiralo. Seznanjen in soočen sem bil tudi s številnimi orkestriranimi in organiziranimi akcijami, v katerih so sodelujoči ljudje večkrat tudi sami storili številna kazniva dejanja. Če vas kdo subtilno, nato pa še očitno napeljuje, da storite kaj, kar bi bilo kaznivo, ta že sam stori kaznivo dejanje napeljevanja. Žal je bilo takšnih primerov toliko, da jih ni več mogoče šteti na roke. Kaj je komunikacijski sistem TETRA? Kje so bile težave? Kako ste jih prepoznali in kako bi se jih lahko odpravilo? Kako se je na vaša dejanja odzvala policija? Informacijsko-telekomunikacijsko omrežje TETRA je evropski standard za radijsko komunikacijo služb, ki zagotavljajo nacionalno varnost države. Omrežje uporabljajo Policija, SOVA, Vojaška Policija, DARS, FURS, mestna redarstva ter še nekateri drugi uporabniki, ki so za najem radijskih terminalov pripravljeni odšteti kar nekaj denarja. Težava je bila v samem začetku nakupa jedrne infrastrukture, ko je RS kupovala opremo od nekega italijanskega podjetja. Kasneje so sicer opremo posodabljali, vendar so namerno ali ne, pozabili na komunikacijsko varnost, ki naj bi bila zagotovljena uporabnikom. Nenazadnje se je za namen komunikacijske varnosti namenjalo milijone evrov davkoplačevalskega denarja. Kot mlad in vse preveč naiven entuziastični raziskovalec, sem se podrobneje seznanil s tehničnim delovanjem, študiral sem ETSI TETRA standard, spremljal prometne podatke, poslušal pogovore, bral sporočila, skratka, ugotavljal sem, da številni varnostni mehanizmi niso delovali pravilno ali pa sploh niso bili vključeni.Informacijsko komunikacijski sistema TETRA je imel določene tehnične in komunikacijske napake. Za nagrado odkritja teh napak, sta si Dejan Ornig in Gregor Gregorčič prislužila prvo vrsto med sojenjem v imenu ljudstva (FOTO: Matej Povše) Razlog v številnih ugotovljenih varnostnih ranljivostih je verjetno iskati tudi v dejstvu, da so omrežje v celoti upravljali uslužbenci Urada za informatiko in telekomunikacije na Generalni policijski upravi. Pravzaprav so z omrežjem upravljali uslužbenci Policije, ki so predhodno upravljali z analognimi sistemi radijskih zvez. Med starimi analognimi radijskimi zvezami in digitalnim informacijsko-telekomunikacijskim omrežjem TETRA, pa so številne razlike. Ob nepoznavanju področja informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij je seveda prijahalo tudi do strokovnih napak. Moj namen ni bil nikomur očitati kakršnekoli nestrokovnost ali malomarnosti, želel sem le, da bi vse ugotovitve lahko predstavil, kot je to normalno. Seveda z namenom, da bi se ugotovljene varnostne ranljivosti tudi odpravile. Namesto sodelovanja so izbrali ignoranco in ker nisem odnehal, so skovali akcijo, v kateri so več kot pol leta v tajnosti zbirali materialne dokaze, da bi me obdolžili napada na informacijski sistem. Policija oziroma takratni najvišji predstavniki Policije, so izbrali najbolj bizarno možno pot in sicer javno medijsko diskreditacijo. Poznavalci udbo-mafijskih omrežji so večkrat povzeli modus operandi takratnega sistema – najprej diskreditacija, nato likvidacija. Žal je zaznati, da je ta modus operandi še vedno v veljavi. Zadeva je tako bizarna, da bolj ne bi mogla biti, še posebej zato, ker sem ves čas komuniciral s policistom, o čemer priča tudi obsežna pisna korespondenca. Ta je bila na sodišču tudi predstavljena, a je tudi sodišče sledilo interpretaciji, po kateri je bilo moje entuziastično raziskovanje kaznivo, pa četudi so bili za tem, še tako dobri nameni. Naj razume, kdor lahko. Pod pojmom »pravna država« je namreč mogoče prav vse. Kako je zgledalo iskanje informacij o skrajnežih iz odprtih virov ("open source") preko medmrežja in kasnejše nelegalno vdiranje v računalnike? Ste to počeli po navodilih nekoga ali na lastno pest? S spremljanjem ekstremističnih skupin in posameznikov sem začel že bistveno pred sklenitvijo sodelovanja s kriminalistično policijo, ker sem mnenja, da nasilje, še posebno dogovarjanje za napade ali celo umore ljudi, ki ljubijo isti spol ali se kakorkoli identificirajo z LGBT skupnostjo, pač ni sprejemljivo. Do nasilja imam ničelno toleranco, pa naj si bo to usmerjeno v katero koli družbeno skupino ali posameznike. Sem zaščitniški do vsakogar in vseh, ki so verbalno ali fizično napadeni. Žal smo imeli v Sloveniji glede tega precej težav in žal, še vedno se najdejo posamezniki in posameznice, ki se združujejo v skupine, katerih namen je neformalno kaznovanje in agresija zoper vse, ki ne mislijo ali čutijo tako, kot oni sami. Prav je, da se pove, da to ni prava pot.Ko so kriminalisti ugotovili, da lahko z operativnimi informacijami pomagam še pri drugih zadevah, so me seveda sprejeli z odprtimi rokami. Po njihovih usmeritvah in navodilih, sem pridobival operativne informacije o številnih kaznivih dejanjih, zoper številne osumljence. Za nezakonito delo za kriminalistično policijo, sem sprejel svojo odgovornost in bil za to tudi kaznovan na pogojno zaporno kazen.Dandanes se ljudje vse manj zavedamo pomena varovanja osebnih podatkov v informacijski družbi, katere del smo prav vsi. Vsak podatek, objavljen na medmrežju je namreč lahko uporaben za profiliranje vsakega izmed nas. Svetovno znani žvižgač Edward Snowden je namreč pred desetletjem razkril razsežnosti vsesplošnega nadzorovanja slehernega zemljana, ameriške NSA. Četudi se je o tem veliko govorilo in pisalo, pa ni verjeti, da bi obveščevalno-varnostne službe, opustile svoj del obrti, kot si ga razlagajo. Vse močnejša procesorska moč, tudi v kombinaciji s kvantnim procesiranjem zajetih komunikacijskih podatkov, omogoča umetni inteligenci predikcijo človeškega vedenja. To pa je po mojem mnenju, prav tako nevarno kot jedrsko orožje. Samo pomislimo, kako hudo kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin se lahko zgodi ravno z uporabo umetne inteligence, ki z algoritmi vključujejo predikative napovedi o potencialnem vedenju slehernega človeka. Človek je namreč univerzalno in izjemno kompleksno bitje. Življenje je namreč nemogoče strniti v programsko kodo oziroma z digitalnimi podatki zajeti njegovo bistvo. To pomeni konec človeštva in svobode, kot smo jo poznali. Kakšen je bil po vaše pravi razlog za to, da so vas uporabili kot grešnega kozla? Ali poznate še kakšen primer podoben vašemu? Bom uporabil prispodobo. Povedal sem, da je cesar nag, cesar me je slišal in me zato kaznoval. Seveda je razlog tudi v tem, da je Slovenija kot država sledila globalni dogmi, ko na javno odmevnih primerih preko medijev in politike zastraševanja, skuša ljudi odvračati, da bi se opogumili in javno izpostavili najhujše primere kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Če bi vsi trobili v isti rok, si lagali o namišljeni in iluzorni svobodi demokracije, bi verjetno bilo še mnogo huje. Žal globalni svet in družbe nasploh še kako potrebujejo protagoniste, ki v luči resnice, razkrivajo sistemske nepravilnosti in sistematično kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.Sojenje se je nadaljevalo tudi leta 2020. Na sliki je zraven Dejana Orniga tudi drugoobtoženi Gregor Gregorič. (Foto: Matjaž Rušt). Pred kratkim smo zasledili, da še danes dobivate grožnje, tudi takšne, ki zadevajo vaše zasebno življenje. Prebrali smo celo, da naj bi vam kriminalisti grozili in vas šikanirali tudi na podlagi spolne usmerjenosti? Kakšna je zgodba za tem? Žal sem v minulih letih preživel mnogo hudega in le zahvalim se lahko višjim silam, da sem še med živimi. Uslužbenci Policije sicer le redko kdaj direktno zagrozijo, tako da bi jih bilo pri tem mogoče posneti. Zavedajo se namreč pomena in teže materialnih dokazov. Pri tem so že zaradi svoje narave dela lahko bolj spretni in to počnejo subtilno, preko tajnih sodelavcev ali kako drugače vplivajo na samo kvaliteto življenja. Žal sem bil večkrat tarča organiziranih homofobnih napadov, kar pa je najbolj srhljivo, tudi znotraj same LGBT skupnosti. Policija vse do sedaj, nobene prijave ni vzela resno in postavlja se vprašanje, komu je to v interesu? Kakšno vlogo bi moralo imeti ljudstvo (predvsem ljudje, ki niso zaposleni v državni upravi) pri vodenju in upravljanju z državo? Ali menite, da bi se moral državni aparat razširiti in ali bi se morale pomanjkljivosti odpravljati s pomočjo vseh državljanov? Četudi se zavedamo, da živimo le v iluziji demokracije, pa bi bila zagotovo prava pot aktivno državljanstvo, kar bi pomenilo, da bi vsak izmed nas, bil garant, da se nikomur ne bi kršile temeljne človekove pravice in svoboščine. Vsak lahko državi doprinese dobro, če mu je to le dopuščeno. Na tem mestu se tako postavlja vprašanje, ali je še mogoč družbeni dogovor o aktivnem državljanstvu in upravljanju z državo ali pa je za to že prepozno? Hvala vam za intervju in vso srečo pri vašem nadaljnjem raziskovanju in ozaveščanju. Uredništvo portala Pravda.si
Teme
Svarogov se predstavi Sašo Gačnik Svarogov intervju z glasbenikom slovenski glasbenik Svarogov

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju s Sašom Gačnikom Svarogovim, slovenskim glasbenikom, ki deluje na ruskojezičnem tržišču