Volilno kampanjo skupaj z referendumsko kampanjo obravnava Zakon o volilni in referendumski kampanji – ZVRK. Določb tega zakona so se dolžni držati vsi organizatorji volilne kampanje (politične stranke in liste), pa tudi vsi mediji, ki spremljajo volilno kampanjo.
Poglejmo zato ključen člen ZVRK, ki predstavlja temelj neenakopravne obravnave udeležencev volilne kampanje oziroma njenih organizatorjev.
»6. člen
(1) Izdajatelji medijev morajo najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju.
(2) Radiotelevizija Slovenija v času volilne kampanje zagotavlja programski čas predstavitvi kandidatov oziroma mnenj o referendumskem vprašanju v skladu s tistimi določbami zakona, ki ureja Radiotelevizijo Slovenije, ki urejajo politično propagando v programih Radiotelevizije Slovenija.
(3) Izdajatelji drugih tiskanih in elektronskih medijev v neposredni ali posredni večinski javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil, s pravili iz prvega odstavka tega člena pa morajo zagotoviti enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali za politične stranke in kandidatne liste, ki so že zastopane v predstavniških organih lokalnih skupnosti, in posebni termin ali prostor za politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v državnem zboru oziroma v predstavniških organih lokalnih skupnosti.«
Zakonska ureditev volilne kampanje v 6. členu ZRVK ne omogoča enakopravne udeležbe vseh organizatorjev volilnih kampanj in je v očitnem nasprotju s 1., 2., 3., 14., 15., 39. in 153. členom Ustave RS. Zaradi tega v vsakokratni volilni kampanji nastajajo nepopravljive in neodpravljive posledice glede neuravnotežene, pomanjkljive in neustrezne obveščenosti volivk in volivcev, kar nedvomno bistveno vpliva na izid vsakokratnih volitev, ki so posledično zaradi neustrezne obveščenosti nepoštene, nesvobodne, nepravične in neenakopravne.
Ker je tak volilni izid običajno veljaven štiri leta, so nedvomno škodljive posledice izida praktično neizmerljive. Ves ta čas prava volja ljudstva ne more priti do svojega uzakonjenega izraza. Posledično je v veljavi zakonodaja – na oblasti pa so poslanci ter Vlada, – ki ureja zadeve javnega značaja na način, ki s pravo voljo ljudstva nedvomno niso usklajene.
V kolikor na pravila in izvedbo volilne kampanje pada najmanjši možen sum neenakopravnosti oziroma diskriminacije, seveda o »demokratičnosti« le-te ne more biti več govora. Vsakršna izvedba poštene volilne kampanje mora biti oprana vsakega suma. V njej je potrebno zagotoviti temeljno enakopravnost med različnimi predstavniki in njihovimi mnenji, kot to določa 14. člen Ustave RS – vsi so pred zakonom enaki.
Zgoraj navedeni 6. člen ZVRK pa dejansko uzakonja diskriminacijo oziroma neenakopravnost med udeleženci volilne kampanje, saj jih deli v dve kategoriji:
1. Parlamentarne stranke – to so politične stranke, ki so že zastopane v Državnem zboru;
2. Neparlamentarne stranke – politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v Državnem zboru.
Tretji odstavek 6. člena ZVRK namreč govori o tem, da se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru in posebni termin ali prostor za politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v državnem zboru.
S tem je položen zakonski temelj – ta pa je protiustaven – za načrtno razlikovanje med organizatorji volilne kampanje, kar mediji s pridom izkoriščajo. Posledično smo priča uzakonjeni neenakopravni obravnavi oziroma diskriminaciji med t. i. parlamentarnimi strankami ter neparlamentarnimi strankami ali listami.
Dejstvo je, da Ustava Republike Slovenije ne pozna niti statusa parlamentarnih strank, niti statusa neparlamentarnih strank. Nasploh je o političnih strankah govora zgolj v 42. členu (pravica do zbiranja in združevanja), kjer je v 4. odstavku določeno: »Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank.« Enako tudi v 133. členu (nezdružljivost sodniških funkcij): »Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank …«, v 136. členu (nezdružljivost funkcije državnega tožilca), v 160. členu (pristojnosti ustavnega sodišča) in v 166. členu (nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika).
V vseh naštetih členih Ustave RS je govora zgolj o političnih strankah, nikjer v Ustavi pa ne obstaja oziroma ni zapisana kakršnakoli delitev na parlamentarne in neparlamentarne stranke. Teh pojmov Ustava sploh ne pozna! Zato je že na podlagi teh dejstev 3. odstavek 6. člena ZVRK neustaven.
Prav posebej je uzakonjena neenakopravnost oziroma diskriminacija za Javni zavod RTV Slovenija in sicer v 12. členu Zakona o Radioteleviziji Slovenije – ZRTVS.
V 2. odstavku 6. člena ZVRK je navedeno, da mora RTV Slovenija v času volilne kampanje zagotavljati razdelitev programskega časa tako, da bodo pri tem upoštevana pravila ZRTVS, točneje predvsem 5. in 12. člen ZRTVS. Pregled obeh členov pokaže, da je 5. člen namenjen zagotavljanju enakopravnosti, oziroma nediskriminatornemu omogočanju predstavitev, 12. člen pa prav narobe.
V 12. členu ZRTVS je protiustavno že izhodiščno stanje, saj zakon določa in celo naravnost zapoveduje protiustavno razlikovanje, torej neenakopravnost ali diskriminacijo med političnimi strankami glede na njihov status. V tem členu so podobno kot v 2. odstavku 6. člena ZVRK neparlamentarne stranke ločene od parlamentarnih strank. Podrobna analiza tega člena pokaže, da je kar v treh odstavkih zapovedana enakopravnost nastopajočih zgolj:
- med parlamentarnimi strankami,
- med neparlamentarnimi strankami.
Dodatno je razvidno tudi, da veljajo ena pravila za parlamentarne in druga pravila za neparlamentarne stranke, kar predstavlja jasno in očitno diskriminacijo oziroma neenakost pred zakonom.
Ključen je 3. odstavek 12. člena ZRTVS, ki se glasi: »Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. RTV Slovenija tem strankam oziroma kandidatom omogoči predstavitev v okviru njim namenjenih posebnih predvolilnih predstavitev v od oddaj iz prejšnjega odstavka ločenih terminih, tako, da je vsaki od teh strank oziroma vsakemu od neodvisnih kandidatov omogočena medsebojno enakopravna predstavitev.«
V 12. člen ZRTVS je torej vgrajena očitna diskriminacija, prekrita s ponavljajočo se deklarativno enakopravnostjo.
V duhu določb 5. in 12. člena RTV SLO je možno razumeti tudi 6. člen ZVRK. Samo v 2. odstavku tega člena je prikrito naložena naloga RTV SLO, da se izvede zakonsko zapovedana enakopravnost med nastopajočimi, v 1. odstavku 6. člena ZVRK pa te zapovedi več ni – in je torej »izdajateljem medijev« naložena le dolžnost »določitve in objave pravil«. Nikjer več ni ne duha ne sluha o kakršnikoli nujnosti zagotavljanja enakopravnosti pri predstavitvah, oziroma pri zagotavljanju enakopravnih pogojev za predstavitev stališč različnih oziroma vseh nosilcev volilne kampanje.
Temeljna neustavnost tako 6. člena ZVRK, kot 12. člena ZRTVS je v tem, da sistemsko kršita ustavno-varovano načelo enakosti pred zakonom, ki je določeno v 14. členu Ustave RS. Ne glede na to, kakšne argumente kateri od organizatorjev kampanje zagovarja, kakšen je finančni položaj organizatorja kampanje ali kakšen je politični status organizatorja – ali pripada t. i. »elitnemu« krožku parlamentarnih političnih strank ali pa ne – vsem morajo biti zagotovljene enake pravice do predstavljanja njihovih argumentov, stališč in programov.
Letos je opisana sistemska in uzakonjena, a obenem protiustavna neenakopravnost prišla še prav posebej do izraza.
Gre za neustavno obravnavo parlamentarnih in neparlamentarnih strank med volilno kampanjo, konkretno na TV soočenjih na TV Slovenija, pa tudi sicer, saj bi morala biti zakonska pravila enaka za vse medije in ne zgolj in samo za RTV Slovenija. Prav posebej pa se je letos pokazala neustavna in neenakopravna obravnava organizatorjev volilne kampanje pri soočenjih »parlamentarnih strank« na TV Slovenija.
Upravno sodišče je namreč dne 06. 04. 2022 izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da mora RTV Slovenija do izdaje pravnomočne odločitve v upravnem sporu upoštevati politično stranko Gibanje Svoboda kot stranko, ki je zastopana v Državnem zboru.
Posledično je RTV Slovenija dožna stranki Gibanje Svoboda oziroma njenim predstavnikom omogočiti enakovredno sodelovanje v svojih programih volilne kampanje, enako kot ostalim parlamentarnim strankam, čeprav stranka, ki sploh ni sodelovala na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018, seveda ni in ne more biti parlamentarna stranka.
Upravno sodišče je pri svoji odločitvi poudarilo, da sta tožnika izkazala nastanek težko popravljive škode, ki je, potem ko bo volilne kampanje enkrat konec, ne bo mogoče več odpraviti. Zavzelo je naslednje stališče: če je član politične stranke poslanec v Državnem zboru, potem ima ta stranka dejansko politično težo, pri tem pa je nepomembno, koliko poslancev stranka ima.
Vodstvo RTV Slovenija oziroma njen generalni direktor so pred tem že stranki Naša dežela Aleksandre Pivec, v nasprotju s prvotno odločitvijo svoje pravne službe, dodelili status parlamentarne stranke. Stranka Naša dežela ima tri poslance (prestopnike), Gibanje Svoboda pa dva (prestopnika).
Pravna služba je sicer navedla, da tako Gibanje Svoboda kot Naša dežela nista parlamentarni stranki. »Ustanovitev nove stranke, pa čeprav jo ustanovi del članstva (vključno s poslanci), nima pravne kontinuitete s stranko, v kateri so ti člani prej bili,« so zapisali v mnenju pravne službe.
Enako obravnavo na RTV Slovenija, da gre torej za parlamentarno stranko, zahteva tudi koalicija Naša prihodnost Ivana Galeta, saj na njihovi listi kandidira aktualna poslanka Violeta Tomić.
V Gibanju Svoboda so pred odločitvijo Upravnega sodišča, ki je bila neverjetno hitra, trdili, da so diskriminirani, zato so RTV Slovenija pozivali k enakovredni obravnavi političnih strank med volilno kampanjo. V stranki so prepričani, da je v interesu javnosti, da se vsi kandidati, ki so resni pretendenti na državnozborskih volitvah, predstavijo v enaki meri. "In samo interes javnosti je tisti, ki tukaj šteje, ne pa zlobna interpretacija zakonov," je v izjavi za javnost dejal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. "Ravno ta diskriminacija med nami in Našo deželo jasno pove, da RTV Slovenija nima namena iskati interesa javnosti, ampak interes ene stranke in enega vodje," je ocenil Golob.
Neustavnost in neenakopravnost obravnave je torej v volilni kampanji prispela do trenutka, ko naj bi bilo pomembno to, ali je nekdo resen pretendent na državnozborskih volitvah ali pa je kot kaže neresen. Očitno gre torej za uvajanje novih »pravnih« pojmov, ki jih v politiko vnaša Golobova stranka Gibanje Svoboda.
Iz predstavljenega je jasno razvidno, da je volilna kampanja v zvezi z državnozborskimi volitvami neenakopravna, nepravična, nepoštena, nesvobodna in neustavna. Tudi zato bi bilo treba vse postopke v zvezi z državnozborskimi volitvami 2022 takoj prekiniti in zaustaviti, volitve pa preložiti, dokler ne bo zagotovljena enakopravnost vsem nastopajočim kandidatom in kandidatka.
Samo Korošec, 09. mali traven 2022
