Namesto izvirne Prešernove Zdravice je slovenska državna himna ponarejena Zdravljica, tega dejstva pa Slovenci nikakor nismo sposobni ne dojeti, ne popraviti. Še huje, večina za to niti ne ve! Znamo pa biti ob Prešernovem dnevu celo ponosni …, podobno kot ob igranju himne na Kitajskem.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik je državni praznik in dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo 8. februarja, ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan vsako leto podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.
Vse lepo in prav, toda … Kako je mogoče, da imamo pri nas že od leta 1844 cenzurirano pesem Franceta Prešerna, ki je danes uradna himna Republike Slovenije? Pravzaprav ni cenzurirana samo pesem, marveč je zaradi cenzure prišlo tudi do spremembe izvirnega Prešernovega naslova te pesmi iz Zdravice v Zdravljico. Še vedno pa je tudi zamolčana ena kitica Prešernove izvirne pesmi. Zdravica je namreč imela devet in ne osem kitic, kot je danes splošno prepričanje med Slovenci!
France Prešeren je »ob novini leta 1844« napisal pesem Zdravica, ki jo je takratna avstrijska cenzura prepovedala. Pesem v kateri je tudi zamolčana kitica, je ohranjena v izjemno lepem Prešernovem rokopisu, ki ga hrani NUK v Ljubljani. Očitno pa je ta Prešernova kitica in posledično vsa izvirna pesem cenzurirana še dandanes!
Kitica, ki večini Slovencev ni poznana in je v slovenskih šolah cenzurirana še naprej, se glasi:
»Ljubezni sladke spone
Naj vežejo vas na naš rod,
V njim sklepajte zakone
De nikdar več naprej od tod
Hčer, sinov
Zarod nov
Ne bo pajdaš sovražnikov!«
Prešeren je to kitico uvrstil za kitico, ki jo je posvetil Slovenkam – »Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice…« in tudi njo je namenil Slovenkam. Sporočal jim je, naj iščejo svojo ljubezen v lastnem narodu, med Slovenci in naj z njimi sklepajo zakone, da otroci ne bodo nikdar več pajdaši sovražnikov.
Kaj je privedlo Prešerna do tega, da je napisal te verze? Očitno je bilo v 19. stoletju precej pogosto, da so se Slovenke poročale z neslovenci (tedaj večinoma z Nemci), nato pa so potomci iz takšnih zakonov v glavnem prevzeli nemško istovetnost (postali so »pajdaši sovražnikov«). Prešeren je to jasno zaznal in zato je to kitico naslovil na Slovenke, da bi jih ozavestil, kaj pomeni takšno njihovo ravnanje. Tudi danes, po 178. letih velja podobno. Veliko več Slovenk je poročenih ali živi z neslovenci, kot pa Slovencev z neslovenkami. Prešeren je že vedel o čem piše!
Danes bi marsikdo to kitico in predvsem avtorja, ki bi kaj takšnega napisal, označili za nacionalista, morda celo za rasista, nacista, vsekakor pa sovražnika tujcev, ksenofoba, kajne? Prešerna pa seveda ne morejo kar tako, zato so nam to kitico raje skrili in nam poudarjajo drugo kitico »Žive naj vsi narodi«! Pa tudi ta kitica je spremenjena in cenzurirana, saj se je v izvirni Prešernovi Zdravici glasila:
»Žive naj vsi narodi,
Ki dan dočakat hrepene,
De koder sonce hodi,
Ne bo pod njim sužne glave!
Kupca ta
Njim velja
Naj Bog jim dobre sreče da!«
Prešeren v svoji izvirni Zdravici nagovarja vse narode k svobodi in jih poziva naj ne bodo sužnji, nato pa nazdravi in obenem poziva Boga naj tudi on pripomore k temu!
Gre za kitico, ki je danes uradno slovenska državna himna. Vendar se je v Prešernovi stvaritvi očitno glasila povsem drugače, kot smo danes prepričani in kot se otroci učijo v slovenskih šolah. Izvirna Prešernova Zdravica z devetimi kiticami, je vrhunsko pesniško in umetniško delo, v katerega je pesnik vložil ogromno truda, svoja čustva in zanos.
Zdravljica pa je popolno nasprotje Zdravice! Zdravljica je popravljana po navodilih in v tej pesmi Prešerna ni, niti kot pesnika, niti kot umetnika, celo kot človeka ne. S spremembo pisave rokopisa je dal naš največji pesnik bralcem vedeti, da je nekaj narobe – to ni moje delo, avtor tega nisem jaz! Če je bila pesem popravljana in spremenjena po navodilih, je logično, da enako velja tudi za njen naslov.
Kaj vse zgoraj zapisano pomeni za slovenski narod in predvsem za himno Republike Slovenije?! Nesporno je, da bi že leta 1844 izšla pesem Zdravica z devetimi kiticami, če ne bi bilo avstrijske cenzure. V tem primeru Zdravljica nikdar sploh ne bi nastala. Prav tako je nesporno, da je leta 1848 izšla spremenjena in še zmeraj cenzurirana Zdravljica, s spremenjenim naslovom, ki sploh ni slovenski.
Danes imamo torej Slovenci za svojo državno himno pesem, ki je cenzurirana in nikakor ne predstavlja avtorja – našega največjega pesnika – Franceta Prešerna. Še huje!
Poznamo štiri verzije pesmi, od tega nosi ena verzija naslov Zdravica, tri verzije pa naslov Zdravljica. Prva, izvirna Prešernova stvaritev iz leta 1844 nosi naslov Zdravica in ima devet kitic. Objavljena je bila šele leta 1895 v Ljubljanskem zvonu, letnik 15, številka 10, na straneh 642 in 643. Avtor je Krmavnar, R., naslov prispevka pa je Nekaj Prešernove ostaline. To je do danes edina znana objava izvirne, celotne in necenzurirane Prešernove Zdravice. Pravzaprav je bila izvirna, celotna in necenzuriran Zdravica pozneje še dva krat objavljena na svetovnem spletu. Pvič leta 2005 pod naslovom Zdravica ali Zdravljica? in drugič leta 2017 pod naslovom Zdravljica ni enaka Prešernovi Zdravici.
Druga verzija pesmi iz leta 1846 nosi že spremenjeni naslov Zdravljica in ima samo sedem kitic. Prešeren je že sam umaknil dve kitici, za kateri je vedel, da ju bodo cenzurirali. Ko je dunajski cenzor za slovenščino Franc Miklošič cenzuriral še eno kitico, je Prešeren pesem umaknil iz Poezij in tako tudi ta verzija ni bila objavljena.
Leta 1848 sta bili v Kmetijskih in rokodelskih novicah ter v Krajnski čbelici vendarle objavljeni dve verziji Zdravljice, ki se med seboj razlikujeta v eni besedi (slovenske in Slovenke), obe pa imata osem kitic.
Zdravljica, ki se jo danes učijo naši otroci v šolah ni enaka nobeni izmed teh štirih verzij. To pomeni, da je bila pesem po Prešernovi smrti še spremenjena in posledično v nobenem primeru ne gre za Prešernovo delo. Kdo je avtor te spremembe, ne vemo. Vsekakor pa je nesprejemljivo, da to peto verzijo pesmi pripisujemo Prešernu in tudi to, da je besedilo državne himne Republike Slovenije vzeto prav iz te pete verzije neznanega avtorja. Posledično je Zdravljica, ki jo imamo danes Slovenci za svojo državno himno, ne zgolj cenzurirana, temveč tudi prenarejana, ali pravilneje z vidika avtorskega dela ponarejena. Nikakor torej ne gre za Prešernovo stvaritev!
Dobesedno nevzdržno, nedopustno in celo žaljivo je, da imamo danes Slovenci za državno himno 7. kitico cenzurirane in spremenjene Zdravljice, ki ni Prešernovo delo.
Svobodni ljudje enostavno ne moremo in ne smemo pristati na to, da imamo za svojo državno himno cenzurirano in ponarejeno pesem, med tem ko izvirne Prešernove Zdravice skoraj nihče ne pozna. V slovenskih šolah žal učence in dijake učijo o Zdravljici namesto o Zdravici, številni učitelji in učiteljice slovenščine pa sploh ne morejo verjeti, da je Prešeren dejansko napisal Zdravico, ne Zdravljice, ki je brez cenzure sploh nikoli ne bi bilo. Vse to žal kaže kakšno omiko imamo dandanes in ob slovenskem kulturnem dnevu je na to treba vsaj opozoriti.
Glede na to, da so dejstva zapisana v tem članku znana vsaj od leta 2005, posebna primerjalna grafološka analiza med Zdravico in Zdravljico pa je bila narejena in objavljena leta 2017, je nesprejemljivo, da še kar naprej praznujemo Prešernov dan, obenem pa ničesar ne vemo o eni izmed najpomembnejših Prešernovih pesmi, obenem slovenski državni himni, o kateri smo se v šolah učili vsi. Pri tem pa žal večino napačno, celo zlagano!
To pa nikakor ni nekaj, kar bi lahko praznovali ob današnjem državnem prazniku …
Samo Korošec, 08. svečan 2022
