Ustava RS naj bi predstavljala najvišji pravni akt v REPUBLIKI SLOVENIJI. Poslanci so jo sprejeli 23. 12. 1991 in kot kaže velja le za sužnje. Zato je nikdar nismo sprejeli ali potrdili državljani in državljanke RS. Kaj pomeni REPUBLIKA SLOVENIJA, ki je registrirana na otoku São Tomé and Principe?!
Besedilo Ustave RS je oblikovala skupina strokovnjakov z različnih področij, pozneje pa so jo poslanci večkrat spremenili in celo spravili v nasprotje samo s seboj. Skupino je v letih 1990 - 1991 vodil Peter Jambrek, v njej pa so bili še Franc Grad, Tine Hribar, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič in Lojze Ude, ki pa se zaradi bolezni delovnega srečanja v Podvinu poleti 1990 ni udeležil. Tam je nastal osnutek današnje slovenske ustave, ki so ga nato pretresali ter nazadnje sprejeli na sejah skupščine Republike Slovenije.
Za sprejetje Ustave je bila potrebna dvotretjinska večina v takratnih treh zborih skupščine RS. Osamosvojitev države, sprejetje Temeljne ustavne listine ter osamosvojitvena vojna so sprejemanje Ustave zavrli za določen čas. Nastala je večmesečna prekinitev, nato pa se je jeseni 1991 znova začela ustavna razprava. Strokovna skupina, ki je poleti 1990 spisala osnutek ustave v Podvinu – t. i. podvinska ustava –, se je s predsednikom skupščine in ustavne komisije Francetom Bučarjem pogovarjala, da bi bila Ustava lahko sprejeta 23. grudna 1990, bila pa je sprejeta natančno eno leto pozneje.
Zanimivo je, da politične stranke v Ustavi RS niso omenjene niti z besedo. Vso obdobje 30. let pa so prav politične stranke tiste, ki vodijo državo ter ustvarjajo zakonodajo, ki bi naj veljala za vse državljane in državljanke. Sprejemajo jo sicer poslanci Državnega zbora RS, ki pa so tja izvoljeni na podlagi list, ki so jih na državnozborske volitve kandidirale prav politične stranke.
Že v 3. členu Ustave RS je navedeno, da »je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«
Iz tega izhaja, da bi moralo pri nas imeti dejansko oblast slovensko ljudstvo, ne pa politične stranke oziroma poslanci Državnega zbora, ministri Vlade in sporni sodniki. Državljani in državljanke – torej ljudstvo – lahko v skladu s to ustavno določbo oblast izvršuje v prvi vrsti neposredno in šele v drugem planu z volitvami, ki bi seveda morale biti svobodne, poštene in enakopravne, pa to niso bile niti enkrat v obdobju 30. let.
Poslanci in poslanke Državnega zbora RS so najprej s spremembo Ustave ter s sprejetjem 3. a člena vanjo vnesli določbo, ki govori: »Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.
Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.«
Glede na povsem jasno določbo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopu v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot, bi Slovenija MORALA izstopiti iz vsaj dveh mednarodnih organizacij, ki ne temeljita na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To sta EU in NATO. V zvezi s spoštovanjem človekovih pravic pri EU je dovolj že njen odnos do pravice Kataloncev do samoodločbe in podpora Španiji pri njihovem zatiranju, pri NATO pa cela vrsta posredovanj v državah po svetu, kjer se vmešava v notranje zadeve neodvisnih držav.
Dne 31. 5. 2013 je začel veljati 90. člen Ustave, ki ga je sprejelo 86 poslancev Državnega zbora RS, tako levice, kot desnice, tako vladajoče koalicije, kot opozicije, s katerim so izvedli mehki državni udar in bistveno posegli v 3. člen Ustave RS. Novi 90. člen Ustave namreč onemogoča razpis referenduma ter s tem neposredno odločanje ljudstva, ki bi naj v naši državi imelo oblast, v zvezi z:
- zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Posledično državljani in državljanke nimamo več pravice neposredno odločati (na referendumu) o bistvenih zakonih, ki urejajo našo družbo in življenje. S tem je porušena osnovna ustavna ureditev REPUBLIKE SLOVENIJE, Ustava pa je celo v nasprotju sama s seboj.
Konkretno 3. a člen določa, da »Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.«
90. člen pa določa, da v zvezi z zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb, referendum ni dovoljen oziroma dopusten.
Še huje od pravkar navedenega je dejstvo, da so REPUBLIKO SLOVENIJO 19. 09. 1994, brez vednosti državljanov in državljank registrirali kot poslovni subjekt, firmo, podjetje ali korporacijo.
To dejstvo je razvidno iz vpisa v AJPES, kjer ima REPUBLIKA SLOVENIJA svojo matično številko: 5854814000 ter davčno številko: 17659957.
REPUBLIKA SLOVENIJA je kot korporacija ali podjetje registrirana tudi v Unique Partner Identification Key pri Dunn and Bradstreet (D&B), njena D-U-N-S© Number pa je 67-294-9935. Zanimivo je, da je kot številka oziroma koda države (country code) navedena številka 678. Po standardu ISOI 3166, prestavlja številka države 678: São Tomé and Principe, ki je otok v Atlantiku, zahodno od obale Afrike, za katerega je znano, da je bil med prvimi ozemlji pod nadzorom Portugalske in Vatikana, ki so v srednjem veku izvajala trgovino s sužnji. REPUBLIKA SLOVENIJA ima po tej klasifikaciji številko 705.
Po svetovnem registrarju podjetij Dunn&Bradstreet je ljubljansko podjetje REPUBLIKA SLOVENIJA del vladne industrije in je neznane pravne oblike ter je od prodaje ustvarila 81,36 milijonov USD $.
Zanimivo je, da so običajno dokumenti s katerimi imamo opraviti državljani in državljanke, po pravilu v glavi dokumenta opremljeni z napisom REPUBLIKA SLOVENIJA. To pomeni, da pripadajo registrirani korporaciji, podjetju, nikakor pa nam državljanom in državljankam, kot določa 3. člen Ustave RS.
Glede na to, da je danes 30. let od sprejetja Ustave RS s strani poslancev in poslank, ne pa tudi državljanov in državljank, ki so Ustavo tudi spravili v nasprotje samo s seboj, obenem pa so nas očitno vse skupaj tudi prodali in podredili neki mednarodni korporaciji, dejansko nimamo česa praznovati.
Obenem je ustavni red oziroma ureditev in z njo pravna država, že več desetletij povsem porušena, zakoni pa so očitno neveljavni ali pa veljajo le za nekatere. Zato ni nič čudnega, če vrhovni sodnik pri nas javnosti noče pokazati svoje diplome, številni sodniki ter tožilci menda nimajo opravljenega sodnega izpita, Vlada državljanom – beri sužnjem, subjektom, osebam – vlada z odloki ali dekreti namesto z zakoni, Ustavno sodišče pa odloča o pomembnih zadevah leto ali več potem, ko odloki tako ali tako več ne veljajo.
Ustava in zakoni sprejeti na njeni podlagi namreč služijo zgolj zavajanju sužnjev, za gospodarje pa več kot očitno ne veljajo.
Herman Bezjak, 23. gruden 2021