Med večjimi porabnicami premoga, ki so se prvič zavezale k odmiku od fosilnih goriv so Poljska, Vietnam in Čile. Med njimi pa ni ključnih onesnaževalk Kitajske, ZDA, Avstralije in Indije. V Greenpeaceu opozarjajo, da je v dogovoru veliko manevrskega prostora za države.
Svet ima visoka pričakovanja od dvotedenske podnebne konference v Glasgowu, kjer so se pretekli vikend na podnebnem vrhu zbrali svetovni voditelji. Trenutne zaveze političnih voditeljev v okviru COP26 naj bi bile korak v pravo smer, a še vedno ne za doseganje cilja omejitve segrevanja ozračja na največ 1,5 stopinje Celzija iz pariškega podnebnega dogovora. Če se bodo države zavez držale, bi lahko segrevanje ozračja omejili na manj kot dve stopinji Celzija, kar je zgornja meja.
Največji povzročitelj negativnih podnebnih sprememb je premog. Na podnebni konferenci v Glasgowu naj bi se 190 držav in organizacij zavezalo, da bo opustilo premog. Toda po poročanju BBC, nekatere največje onesnaževalke in porabnice premoga, med njimi Avstralija, Indija, Kitajska in ZDA te zaveze niso sprejele. Dogovor je sicer že podpisalo več kot 40 držav. Med 18. državami, ki so se prvič odločile za takšno zavezo, so tudi Poljska, Vietnam in Čile.
Države podpisnice dogovora, so se zavezale, da bodo prenehale z vsemi novimi investicijami v energijo s premogom. Tako pridobljeno energijo naj bi do leta 2030 ukinili za večja gospodarstva, za revnejše države pa do leta 2040. Minister za podjetništvo, energijo in industrijsko strategijo Združenega kraljestva Kwasi Kwarteng, je ob tem dodal: "Svet se premika v pravo smer, konec premoga je na vidiku".
Vodja delegacije organizacije Greenpeace na COP26, Juan Pablo Osornio, pa je to komentiral z besedami: "Takšne zaveze so še vedno premalo glede na to, kako drastično je treba ukrepati v tem kritičnem desetletju." Poudaril je tudi, da je v drobnem tisku kljub svetlečemu naslovu, še veliko manevrskega prostora za države, da izberejo svoj časovni okvir postopnega opuščanja premoga.
Bojan Strašek, 4. listopad 2021