Drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2) dobiva podporo tako na lokalni ravni, kot tudi na državni ravni. Od leta 2019 do danes med energetsko krizo, se je tudi povečala podpora po dodatni proizvodnji električne energije in zmanjšanju uvoza elektrike. Vprašanje pa je, ali se bo dodatni jedrski blok zgradil pravočasno in ali bo zgolj en blok dovolj? V Občini Krško poteka drugi krog lokalnih volitev, oba kandidata za župana pa sta potrdila, da se bosta zavzemala za gradnjo drugega jedrskega bloka. Enako sta odgovorila za odlagališče za nizke - in srednjeradioaktivne odpadke na Vrbini pri Krškem. Hkrati sta obljubljala, da bodo nadomestila, ki nastanejo zaradi omejene rabe prostora in nuklearke, tudi uporabljena v dobrobit občanov. V prvem krogu je nekdanji poslanec Slovenske Nacionalne Stranke Dušan Šiško prepričal 2413 volivk in volivcev (24,6 odstotka), kriminalistični inšpektor Janez Kerin pa je prejel 1936 glasov (19,75 odstotka). Hkrati se je ob robu energetskega foruma Slovensko-nemške gospodarske zbornice za Energetiko.NET oglasil državni minister za okolje in prostor Uroš Vajgl. Ta je dejal, da se bo postopek umeščanja drugega jedrskega bloka v Krškem lahko pričel v začetku naslednjega leta. Dejal je tudi, da se bo pred postopkom umeščanja moralo počakati še na sprejem prostorske strategije države do leta 2050, ker trenutna strategija drugega bloka ne obravnava. Nekdanji predsednik Vlade in sedanji obrambni minister Marjan Šarec se je prvi pričel aktivno zavzemati za gradnjo JEK2 leta 2019, ocena projekta je bila takrat 6 milijard (vir STA). Poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar je že vinotoka v intervjuju za Delo dejal, da mora priti JEK2 v uporabo do leta 2033, ko se bo prenehal uporabljati premog. Ta časovni okvir 11. let je za strateške gradnje in prilagoditev celotnega državnega sistema na takšno novost relativno kratko obdobje. Tudi trenutni predsednik Vlade Robert Golob in nekdanji predsednik uprave GEN-I je konec vinotoka dejal, da se verjetno ne bo možno izogniti referendumu o JEK2, ki bi se moral izvesti v roku 5. let. Hkrati je obljubil, da bo vlada dala GEN energiji d.o.o. mandat, naj pospeši priprave za gradnjo JEK2. GEN energija d.o.o. je krovna družba znotraj skupine GEN in je v 100% lasti države. Ta je že dobila energetsko dovoljenje za novo jedrsko elektrarno in sicer za tehnologijo tlačnovodnega reaktorja tretje generacije z inštalirano močjo približno 1100 MW. Struktura državnega lastništva GEN skupine in družb znotraj nje (vir GEN energija). Kot kaže je trenutna energetska kriza pripomogla k temu, da se pričnejo izvajati ukrepi, ki bodo izboljšali slovensko energetsko samozadostnost. Proizvodnja elektrike je bila vinotoka najmanjša v zadnjih 19. letih, saj sta bila ravno med energetsko krizo izvedena tako remont JEK in izklop šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) iz elektroenergetskega sistema. Tako je bila močno spremenjena tudi struktura proizvodnje energije. Do sedaj so bili običajno deleži hidroelektrarn, jedrske elektrarne in termoelektrarn tretjinski. Tokrat pa je skoraj dve tretjini proizvodnje (63 odstotkov) odpadlo na hidroelektrarne, nekaj manj kot tretjina (32 odstotkov) na termoelektrarno, ostalo pa na sončne in vetrne elektrarne. Potrebno je tudi vedeti, da je proizvodnja nejedrske in netermalne energije, odvisna od podnebnih faktorjev, kot so pretok rek, moči vetra in obsevanosti sonca. Spremenila pa se je tudi »uvozna odvisnost« Slovenije. V elektroenergetskem sistemu so uvozili 1210 GWh elektrike, izvozili pa 655 GWh. V primerjavi z vinotokom lani je bil uvoz večji za 42 odstotkov, izvoz pa manjši za 16 odstotkov. Slovenija je vedno nihala med uvozom in izvozom električne energije, odvisno od različnih spremenljivk, ki so vplivale na proizvodnjo. Sedaj pa se je zgodilo to, da smo zaradi energetskih špekulacij in (ne)upoštevanja vidno prihajajoče energetske krize, prišli do točke, ko je Slovenija postala močno odvisna od uvoza elektrike po novih visokih tržnih cenah. Predviden videz novega reaktorje JEK (vir GEN energija). Kaj to pomeni za Slovenijo in Slovence? Izgradnja najbolj stabilnega in od okolja neodvisnega vira energije tj. jedrske energije, je več kot le nujna. Zaradi sporazuma z Republiko Hrvaško, Slovenija zastonj izvaža kar 50% jedrske energije JEK na Hrvaško. Torej 15%-20% slovenske jedrske energije dobijo Hrvati. Preostala energija je osnovana na starih fosilnih gorivih, na nestalnem toku rek, moči vetra in moči sevanja sonca. Navkljub poskusom zmanjšanja porabe električne energije, se bo tehnološki napredek razvijal v smeri povečanja porabe elektrike za praktično vso tehnologijo, saj se fosilna goriva poskušajo omejiti tako v prometu, kot tudi v industriji, kar bo privedlo do povečanja uvoza dodatne električne energije. Četudi uspemo v 11 letih zgraditi JEK2, se bo potrebno vprašati ali bo takrat dovolj zgolj en dodaten reaktor za »zeleno družbo«, ki bo porabila bistveno več električne energije kot sedaj? Ali pa se bo zgodilo, da bomo navkljub energetski samozadostnosti, še naprej špekulativno prodajali elektriko po nizki ceni v tujino, da bomo potem umetno ustvarjen primanjkljaj uvozili iz Avstrije, ki je že najavila, da hoče postati izvoznica električne energije? Ne smemo pozabiti, da je ravno Avstrija tista, ki se na mednarodni ravni trudi, da bi preprečila gradnjo NEK2, saj bi s t tem preprečila slovensko energetsko samozadostnost! 30. listopad, Jana Pretnar in Darja Stopar

Evropski Parlament je v sredo 23. 11. 2022 sprejel tako imenovano »resolucijo o najnovejših dogodkih v ruski brutalni vojni agresiji proti Ukrajini«. Resolucija je bila sprejeta s 494 glasovi za, 58 proti in 44 vzdržanimi glasovi. Ta resolucija bi naj bila posledica grozodejstev nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom in pomeni označitev celotne Ruske Federacije (RF) oziroma njenega trenutnega režima kot države, ki je pokroviteljica terorizma. Poslanke in poslanci Evropskega Parlamenta domnevajo, da bi naj ruske oborožene sile in njihovi pooblaščenci namerno napadali in izvajali grozodejstva proti civilistom v Ukrajini, uničevali civilne infrastrukture in izvajali druge hude kršitve mednarodnega in humanitarnega prava, kar bi naj sodilo med teroristična dejanja in vojna hudodelstva. Zato poskušajo razglasiti Rusko Federacijo za državo, ki podpira terorizem, in ki sama „uporablja sredstva terorizma“. Slovenci imamo v Evropskem parlamentu 8 evropskih poslancev, ki bi naj predstavljali voljo slovenskega ljudstva. Slovenski poslanci iz EPP (Tomc, Zver, Bogovič, Novak) so podprli resolucijo, poslanca Brglez in Nemec sta se vzdržala, medtem ko poslanca Joveva in Grošelj sploh nista glasovala. Nihče izmed Slovenskih poslancev ni bil proti takšni absurdni trditvi. Takšna pobuda za uvrstitev suverene države oziroma celo jedrske velesile na seznam podpornikov terorizma, v novodobnem sistemu večpolarnega ravnovesja moči na Zemlji, je bila predlagana že ob začetku ruske specialne operacije v Ukrajini. Malega travna 2022 je ukrajinski predsednik Voladimir Aleksandrovič Zelenski pozval Združene Države Amerike (ZDA), da dodajo Rusko federacijo na seznam držav, ki “sponzorirajo terorizem”. Ameriški senat in Predstavniški dom sta ta poziv potrdila, vendar je Državni Sekretar Anton Blinken, ki ima pri zadevah nacionalne varnosti zadnjo besedo, ta nezaslišan poziv dejansko zavrnil. Zato se je izvedel pritisk na posamezne vzhodnoevropske države Evropske unije (EU). Tovrstno delovanje se je pričelo v litovskem parlamentu 11. velikega travna 2022, nato velikega srpana v latvijskem parlamentu ter se nadaljevalo vinotoka v estonskem parlamentu in v poljskem senatu. Vsi našteti so označili Rusko federacijo kot državo, ki podpira terorizem. Težava je nastala, ker trenutna zakonodaja EU ne dovoljuje, da bi se suverena država uvrstila na seznam izvajalcev ali sponzorjev terorizma. Hkrati je takšna resolucija v sklopu obstoječega pravnega sistema EU, nezavezujoča, saj EU kot sponzorja terorizma do sedaj ni priznala še nobene države. Primerjamo lahko obstoječo zakonodajo ZDA in Kanade, ki priznavata terorizem kot izjemo pri občem mednarodnopravnem principu enakosti suverenih držav v mednarodnem pravnem redu. To pomeni, da nobena država ne more biti podrejena pravni pristojnosti druge države. EU torej poskuša uveljaviti princip, ki bi lahko spremenil celotno ravnovesje med državami in naddržavnimi strukturami, kakršne so na primer EU, NATO in OZN. To dejansko pomeni poslednji žebelj v krsto neodvisnih držav. Zraven unikatnega umeščanja držav med teroristične, je EU med teroriste umestila tudi »Rusko paravojaško organizacijo „skupino Wagner“, 141. posebni motorizirani polk, znan tudi kot »Kadirovci« (čeprav to ime zaobsega več brigad in ne zgolj en polk) in druge oborožene skupine in milice, ki jih financira Rusija. Vsi so uvrščeni na seznam oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v teroristična dejanja in za katere veljajo omejevalni ukrepi«. EU ima dva seznama terorističnih subjektov. Prvi je namenjen subjektom zunaj EU (Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo posebni ukrepi za boj proti terorizmu), drugi (Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo poostreni ukrepi na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja) pa je namenjen skupinam in posameznikom znotraj meja EU. Ta dva seznama opredeljujeta večinoma skrajne islamistične skupine iz tujine in evropske zgodovinske skupine kakršni sta na primer Irska republikanska vojska (IRA) in Baskovska domovina in svoboda (ETA). Sedaj pa poskuša Bruselj opredeliti celotno zgodovinsko EVROPSKO državo – Rusijo, kot državno podpornico domnevnih terorističnih dejanj. Ključna so vprašanja ali gre v primerih uporabe zasebnih vojaških/varnostnih podjetij in prostovoljnih enot v vojnih razmerah res za terorizem? Ali so vsa varnostna in vojaška podjetja izvajala med svojim delovanjem terorizem? Na temelju česa so ta dejanja tako označena? Kdo je tisti, ki je pristojen za tovrstno označevanje? pred kratkim še prijatelja, danes terorist (?!) in upokojenka ... Med vsakim oboroženim spopadom in posledično tudi med vsako vojno pride do t. i. »stranske škode«, ki jo najbolj občuti ravno civilno prebivalstvo preko žrtev in povzročene duhovne-gmotne škode. Toda tudi vojna grozodejstva ne pomenijo, da gre pri tem dejansko za terorizem. Terorizem kot pojav je v osnovi osredotočen na doseganje določenih političnih ciljev s pomočjo nasilja, kjer so lahko tarče civilisti, ki se jih vzdržuje v stanju terorja oziroma strahu. Tako se s pomočjo terorizma omogoči, da se vzpodbudi spremembe na področju politike oziroma družbe. Mnogokrat se te spremembe odvijajo ravno v nasprotju z interesi tistih, ki hočejo uporabljati teroristične metode. Pri pojavu vojne gre za dosego političnih ciljev z »drugimi sredstvi«, ki lahko vključujejo tudi nasilje. Razlika med vojno in terorizmom je pri namenu in vlogi civilistov pri delovanju oboroženih sil. V vojni naj bi poskušali zmanjšati civilne žrtve, medtem ko poskuša terorizem uporabiti civilno prebivalstvo za prikaz moči ideologije. Pri tem pa je ključna vloga medijev, ki lahko en pojav opredelijo s svojo vsebino člankov in prispevkov. Sodobna razlika med teroristom in bojevnikom je torej v tem, kako so  predstavljeni v medijih. Najpomembnejša razlika na področju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava pa obstaja zato, ker se terorizem ne obravnava v sklopu Ženevskih konvencij. To pomeni, da teroristi ne uživajo enake zaščite kot zajeti borci neodvisnih držav. V praksi to pomeni, da se lahko zajete borce, ki jih obravnavajo kot teroriste, na vojnem območju tudi usmrti. V konkretnem primeru bi pomenilo izvajanje resolucije o agresiji v Ukrajini, da bi se lahko vsakega Rusa ali »Kadirovca« tudi usmrtilo kot terorista. Ali res hočemo živeti v takšnem sistemu (ne)človekovih pravic? Zanimivo je, da namigovanje, kako Ruska federacija nudi podporo »terorističnim dejanjem« sovpada z devetim svežnjem sankcij proti Moskvi. Te med drugim ciljajo tudi na to, da države EU »dejavno preprečujejo, preiskujejo in preganjajo izogibanje obstoječim sankcijam in skupaj z Evropsko komisijo preučijo možne ukrepe proti državam, ki poskušajo Rusiji pomagati, da bi se izognila že sprejetim omejevalnim ukrepom.« Parlament EU prav tako poskuša pozivati na dodatno osamitev Ruske federacije na mednarodni ravni, v organizacijah kot je na primer Varnostni svet Združenih narodov. Najbolj sporna je prepoved in »zaprtje tako imenovanih institucij v EU, povezanih z rusko državo, ki bi naj širile prorusko propagando.« Vse skupaj kaže na dejstvo, da EU noče končati vojne v Ukrajini, saj poskuša zaostriti diplomatske odnose in povečati sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Tudi razhajanja med ZDA in EU pomenijo, da ZDA v primeru konflikta med EU in Rusko federacijo, ne bodo zmožne zagotavljati takšne podpore, kot so jo zagotavljale med hladno vojno in obema svetovnima vojnama. Potrebno se je zavedati, da se v primeru konflikta EU – Ruska federacija, lahko pričnejo oboroženi spopadi tudi na drugih konfliktnih območjih, kot na primer na Balkanskem polotoku, na Bližnjem vzhodu, na Korejskem polotoku, v Južnem Kitajskem morju, na Kavkazu ipd. Komu je torej v interesu, da se v Evropi zgodi nova vojna? Val Krajnc, 27. listopad 2022

V uredništvu spletnega portala Pravda.si že vse leto zastopamo edino smiselno in upravičeno stališče, da so vse letošnje volitve - državnozborske, predsedniške in lokalne - povsem nezakonite in protiustavne, skratka neveljavne. Takšno naše stališče v celoti podpira dogajanje v zvezi z vsemi tremi volitvami. Ko smo v zvezi s tem zastavili konkretno vrašanje vsem kandidatom in kandidatkam za predsednika oziroma predsednico RS, nam nanje ni zmogel/la razumno odgovoriti nihče, čeprav so vsi na ves glas vpili o pravni državi. Enako se dogaja tudi na tokratnih lokalnih volitvah, kar nas nikakor ne preseneča. Presenečajo nas le volivci in volivke, ki tega nikakor ne spoznajo oziroma nočejo razumeti. V uredništvo smo prejeli posnetke enega izmed kandidatov za lokalne volitve iz Maribora. Sporočil nam je dejstvo, da mediji nadaljujejo diskriminacijo tudi na lokalni ravni. Kot smo že poročali, so se na predsedniških in državnozborskih volitvah mediji posluževali diskriminatornih in manipulativnih ukrepov, da so dvignili popularnost zgolj določenim kandidatom. Tako se je dogajalo tudi v volilnikampanji na lokalnih volitvah v Mariboru. Aleksander Kamenik na tokratnh lokalnih volitvah kandidira za župana s Stranko Aleksandra Kamenika. Po njegovih besedah se že od začetka volilne kampanje sooča z neverjetno diskriminacijo medijev. Posredoval nam je nekaj video posnetkov in nam opisal tudi nekaj dogodkov, kjer so mediji očitno delovali diskriminatorno in zgolj za peščico kandidatov. eden izmed 15. kandidatov za župana Maribora - Aleksander Kamenik »To je enako, kot da hočem preplavati maraton čez ocean in nimam ne rok, ne nog. Kak naj pol plavam? Z jezikom? Vzeli so mi vsako možnost zmage. Je to demokratično? Ne ni, to je mafijsko!« Tako je opisal svojo situacijo v videoposnetku na Facebook profilu Aleksander Kamenik. Zasebni mediji imajo pravico, da izvajajo uredniško politiko, ki daje možnost predstavitve zgolj določenim kandidatom. Tako že vnaprej izločijo vse kandidate, katerih program je v neskladju z njihovimi pogledi. Tako so Kamenika najverjetneje izločili zaradi njegovega razkrivanja korupcije na mestni občini, v mariborskem azilu, ozaveščanja glede nevarnosti cepiv, covid ukrepov, prihajajoče energetske in družbene krize ter zaradi ostalih podobnih družbeno (ne)sprejemljivih vsebin. Zakon o medijih je jasen. V drugem tretji odstavek točno opredeljuje kaj niso mediji. Mediji ne smejo delovati tako, da objavljajo informacije zgolj o določenih političnih strankah in še to na način, da se uporabnika napelje ali celo zavede, da spremeni svoje mnenje, glede na podane informacije. »Mediji 2. člen … (3) Mediji niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, …« Posebnost mariborskih lokalnih volitev je ta, da je na listi kar 15 kandidatov za župana. Določeni mediji so pod pretvezo prevelikega števila kandidatov sami izbrali »primerno« število kandidatov za soočenje. Kot kriterij za nastop na teh soočenjih so nekateri navedli lastne ali tuje ankete, nekateri pa zgolj lastno uredniško politiko. Na soočenje BKTV so povabili le 12 kandidatov od 15. Diskriminacija je očitno podobna kot na predsedniških volitvah leta 2017, ko so na soočenje POP TV  povabili 7 kandidatov od 9. Izločili pa so tiste, ki bi lahko pokvarili poskus vplivanja na volivce preko sugestij in splošnih informacij, katere bi lahko bile podane. Hkrati se z načrtnim oženjem izbora kandidatov celo sugestira, katere kandidate »se splača voliti«. Primer vplivanja na volivce na podlagi ankete - naslovnica najbolj branega občila Večer Za primerjavo poglejmo, kako so med predsedniškimi volitvami 2022 zagotovili medijski prostor tako Pirc Musarjevi kot Logarju. Ta dva kandidata sta se tako in zato obdržala na vrhu poročanja vseh medijev, skozi celotno volilno obdobje, kar je privedlo do drugega kroga volitev, v katerem je bila naposled določena za zmagovalko ženska in ne moški. Očitna ironija je v tem, da so skozi celotno volilno obdobje ponavljali mantro »čas je za predsednico!« Za koga pa je čas v Mariboru? Bodo mediji določili in volivci »izvolili«! 18. listopad 2022, Vojko Pogačnik  

Pred nekaj časa smo izvedli intervju s slovenskim glasbenikom Sašem Gačnikom. V času nove hladne vojne, je postal prava senzacija, saj ni podlegel kulturnemu linču, ki se dogaja po celotni Evropski Uniji (EU). Zaradi vojne v Ukrajini, se je namreč v EU pričela protiruska propaganda v obliki diskriminacije in izločevanja vsega, kar je rusko. Ker je Sašo s svojim petjem predstavljal Slovenijo po celotni vzhodni Evropi, ni podlegel vojnemu hujskaštvu, zato se je odločil, da bo deloval še naprej tako v Ukrajini, kakor tudi v Rusiji. Gre za plemenito potezo, kakršna bi med politiki omogočila dosti hitrejšo spravo in mir v Ukrajini. Glasbena turneja med vojno? Zakaj ste se odločili za takšno potezo? V bistvu sem samo nadaljeval tisto, kar sem začel že leta 2013 in za kar so me v zadnjih 3 letih prikrajšale tektonske spremembe v globalni politični areni. V mislih imam predvsem kovid histerijo in trenutno vojno Zahodnega sveta proti Rusiji. Ampak moje potrpljenje je prešlo rdečo linijo, zato sem se odločil ponovno zagnati »mašinerijo« in nadaljevati živeti SVOJE sanje. Poudarjam »svoje«, ker se imam za suverenega človeka in nisem dolžen živeti v senci sanj hipervplivnih sanjačev - globalistov, ki svoje sanje izživljajo na način, da zasužnjujejo preostali del prebivalstva. Sašo Gačnik Svarogov je med drugim tudi aktivist, poglejte si kako se je za prvi maj v predsedniški palači potegoval za pravice do dela. Kako gledate na celoten konflikt v vzhodni Evropi? Kaj se je spremenilo v približno pol leta od pričetka ruske specialne operacije v Ukrajini?  Mnoge države, z Rusijo na čelu, so ponovno začele pridobivati na svoji suverenosti in neodvisnosti. Vem, da je to težko razumeti, če je človek vsak dan teroriziran z enostransko propagando, vendar to je nesporno dejstvo! Aktivna faza prehajanja iz enopolarnega v mnogopolarni svet, o katerem že več let govori ruska zunanja politika, se je začela in tega trenda ni več mogoče zaustaviti, pa čeprav se ZDA s svojimi zavezniki oz. bolj je primeren izraz »podaniki«, na vse kriplje trudijo, da bi to preprečile. Najbolj žalostno, kar v vsej tej zgodbi zadeva nas, EU in Slovenijo, pa je, da se zdi, kot da naše politične strukture ne delujejo v našo korist, temveč zavestno in slepo potapljajo evropsko ekonomijo, da bi rešile ekonomijo ZDA. Ali ste imeli kakšne pomisleke tik pred odhodom? Vsekakor sem premleval možne posledice, vendar sem vsakič prišel do enakega zaključka: »Če boš zgolj sedel doma in kritiziral situacijo, se ne bo nič spremenilo in boš utonil skupaj z ladjo. Svobodo si je potrebno izboriti!« Nam lahko na kratko opišete vaše potovanje iz Slovenije v Rusijo. So bili na meji kakšni zapleti? Ali dosti ljudi potuje v Rusijo? Vsekakor je bilo potovanje v Rusijo bistveno daljše kot pred tremi leti, saj ni več direktnih letov. Glede na to, da sem bil namenjen v arktični del Rusije, sem izbral pot preko Norveške: Ljubljana-Frankfurt, Frankfurt-Oslo, Oslo-Kirkenes in potem z avtom do Murmanska. Na meji ni bilo nikakršnih zapletov in so bili na obeh straneh zelo človeški. Težko objektivno ocenim koliko ljudi potuje v Rusijo, ker sem mejo prečkal preko najsevernejšega prehoda, za katerega predvidevam, da že prej ni bil pretirano obremenjen. Odkar je Norveška, kar mi je razložil naš šofer, prepovedala transport tovornih vozil preko Kirkenesa (to naj ne bi bilo povezano s sankcijami), pa je promet preko omenjenega prehoda še dodatno drastično upadel. Koncert v Kirovsku, Murmanska Oblast. Kakšen občutek ste dobili ko ste stopili na ruska tla? Ali je bilo kaj drugače od zadnjega potovanja? Doživel sem občutek, kot da bi prišel na obisk k babici, pri kateri sem v otroštvu preživljal počitnice; občutek povezanosti in poplava lepih spominov iz preteklosti. Ali so ruski varnostni organi izvajali kakšne dodatne ukrepe ob vašem prihodu in bivanju v Rusiji?  Standardna procedura je rentgen prtljage na obeh straneh meje, tako kot na vsakem letališču pred vkrcavanjem na letalo. Kasneje nisem dobil občutka, da bi me v Rusiji kdo nadzoroval. Je bila pa zanimiva situacija, ko smo se z britanskimi kolegi vrnili nazaj v hotel na Norveško, kjer smo ostali dve noči. Situacijo sem podrobneje opisal v dnevniku svoje mini turneje, ki je vsem zainteresiranim na voljo, da si ga preberejo. Svarogov v kraju Novaya Titovka, Murmanska Oblast   Katere kraje ste obiskali? Koliko koncertov ste izvedli?  Imel sem tri nastope po Murmanski oblasti, vendar sem si vzel čas in se udeležil še nekaterih zgodovinskih in kulturnih ekskurzij, ter si seveda tudi ogledal čarobnost severnega sija. Naj za primerjavo navedem, da je površina Slovenije 20,273 km2, površina Murmanske oblasti pa 144,900 km2. Turistom, ki premorejo kanček avanturistične žilice oz. jih ne zanima zgolj poležavanje v hotelu, bi vsekakor priporočal obisk Murmanske oblasti, saj ponuja široko paleto nekoliko drugačnih doživetij, kot smo jih običajno vajeni v Jugovzhodni in Zahodni Evropi. Pred dnevi sem bral, da je Putin dal ukaz, naj se državljanom držav, katere niso na spisku neprijateljskih, do 1. junija 2023 ukine vizni režim za vstop v Rusko Federacijo, kar priča o aktivnih planih razvijanja ruskega turizma. Kakšen odziv imajo Rusi na vaše skladbe? Joj, to je pa poglavje, ki se me je najbolj dotaknilo, saj mi, glede na to, koliko energije že od otroštva vlagam v svoje poslanstvo, največ pomeni. Tamkajšnja publika me je sprejela nad vsemi pričakovanji in sem bil deležen stoječih ovacij. Res čudovit občutek, ki človeku vlije dodatni zagon. Pojete tudi kakšne slovenske ali imate za vsako skladbo rusko različico? Katera je vaša najbolj priljubljena skladba pri Rusih? Vsekakor se v svoj program trudim vključiti tudi slovensko noto, naj naši vzhodni bratje začutijo kulturo bratov z zahoda, saj tovrstni pristop bogati prijateljstvo in duha. He, he, na enem izmed koncertov sem se za poskus celo podal še malo globlje v Alpe in ruskemu občinstvu zajodlal. Od mojih pesmi je zaenkrat najbolj priljubljena ruskojezična različica pesmi Najin sin. Na Facebook-u ste objavili sliko »ruskega Guinnessa«?   Hja, zaradi zahodnih sankcij so bili primorani razviti svojo različico piva Guinnes, ki se imenuje Ballantine. Po mojem mnenju in mnenju mojih novih britanskih prijateljev, se okus ne razlikuje od originala. Katere druge ukrepe še izvajajo v Rusiji, da se zaščitijo pred zahodnjaško propagando?  Eden izmed najbolj občutnih ukrepov, ki so jih sprejeli, je blokiranje platforme Facebook. Če se ne motim, je bil takšen ukrep v Rusiji sprejet, ko so pri Facebook-u sporočili, da se pozivanje k nasilju nad Rusi ne bo tretiralo kot sovražni govor. Vendar je z malo iznajdljivosti tudi dostop do Facebook-a mogoč, čeprav velik del populacije na podlagi zgoraj navedenega tega iz principa ne izkorišča. Vsekakor jih v tem pogledu popolnoma podpiram!  Ali ste imeli tudi kakšno posebno izkušnjo, katero bi radi delili? Imel sem obilico posebnih izkušenj, preveč, da bi vse strnil v ta odgovor. Najbolje, da si bralci preberejo moj dnevnik. Kakšno sporočilo bi radi predali Slovencem, glede situacije v vzhodni Evropi? Ne nasedajmo enostranski propagandi in kritično uporabimo svoj razum, s katerim nas mati Narava ni obdarila brez razloga.   Hvala za intervju! 09. listopad, Uredništvo portala Pravda.si

V spletnem novičarskem portalu Pravda.si želimo v skladu s svojim poslanstvom obveščati ljudi oziroma volivke in volivce v zvezi z volitvami za predsednika republike ter ustavno in zakonsko ureditvijo v Rpubliki Sloveniji, ki nedvomno vpliva na življenje vseh njenih prebivalcev. Zato smo za vseh sedem predsedniških kandidatov na letošnjih volitvah za predsednika republike pripravili spodaj objavljeno javno pismo, ki smo ga danes poslali vsem kandidatom oziroma njihovim volilnim štabom. Objavljamo ga v celoti: Spoštovani kandidat ali kandidatka za predsednika ali predsednico Republike Slovenije! V svojih dosedanjih javnih nastopih in volilnih soočenjih na volitvah za funkcijo predsednika Republike Slovenije trdite, da se zavzemate za spoštovanje pravne države in veljavo prava. Zato vas v spletnem novičarskem portalu Pravda.si javno pozivamo, da pojasnite svoje stališče v zvezi s tremi zakoni: z Zakonom o volitvah predsednika republike, Zakonom o volitvah v državni zbor in Zakonom o lokalnih volitvah. Gre za tri zakone, na podlagi katerih bomo letos v Republiki Sloveniji imeli tri volitve. Državnozborske volitve smo že imeli dne 24. 04. 2022, na predsedniških volitvah, katerih kampanja pravkar poteka kandidirate vi, sledijo pa še lokalne volitve. Predsedniške volitve potekajo na podlagi besedila 2. člena Zakona o volitvah predsednika republike, ki se glasi: »Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.«. Praktično enako besedilo ima tudi 5. člen Zakona o lokalnih volitvah, ki bodo kmalu sledile predsedniškim in se glasi: »Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.« V nasprotju z obema navedenima zakonoma, pa se je na Državnozborskih volitvah 24. 04. 2022 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor glasil: »Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja ŽE dopolnil osemnajst let starosti.« Za pravno državo je ključnega pomena usklajenost besedil navedenih treh zakonov z besedilom 2. odstavka 43. člena Ustave RS, ki se glasi: »Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.« Vsi trije našteti volilni zakoni morajo nedvomno biti v skladu s 43. členom Ustave RS. To dejansko pomeni, da ima na katerihkoli volitvah pravico kandidirati za katerokoli funkcijo, obenem pa tudi voliti oziroma glasovati vsak državljan RS, ki je do dne volitev oziroma do dneva glasovanja dopolnil 18. let. Razlike v pravni dikciji Ustave RS in treh navedenih zakonov se glasijo »Pravico voliti in biti voljen ima vsak državljan Republike Slovenije: 1.       ki je do dne volitev dopolnil 18 let oziroma je do dneva glasovanja dopolnil 18 let (Ustava RS); 2.       »ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let« (Zakona o volitvah predsednika republike in Zakon o lokalnih volitvah); 3.       »ki je na dan glasovanja že dopolnil 18 let« (Zakon o volitvah v državni zbor). Prav posebej nas zanima odgovor na vprašanje zakaj je dne 21. 02. 2021 prišlo do spremembe Zakona o volitvah v državni zbor, ki je od leta 1992 bil povsem enak, kot sta še danes Zakon o volitvah predsednika republike in Zakon o lokalnih volitvah. Poslanci in poslanke prejšnjega sklica Državnega zbora (2018-2022) so namreč dne 16. 02. 2021 sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-D), ki se v 1. členu glasi: »V Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US in 23/17) se v 7. členu v prvem odstavku pred besedo »dopolnil« doda beseda »že«. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0618?sop=2021-01-0618) Pri spremembi besedila tega zakona in vstavku zgolj in samo besedice »že« v sicer obstoječe besedilo iz leta 1992, ste sodelovali tudi nekateri kandidati za predsednika Republike Slovenije, ki ste bili v mandatu 2018-2022 poslanci DZ RS: Miha Kordiš, Anže Logar in Milan Brglez. Vas še posebej sprašujemo, zakaj ste kot poslanci DZ RS leta 2021 spremenili 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor in vanj dodali besedico »že«. Kakšen je bil razlog tega vašega početja? Prav posebej nas tudi zanima stališče kandidatov za predsednika republike Anžeta Logarja, Mihe Kordiša in Janeza Ciglerja Kralja, ki ste sedaj poslanci Državnega zbora RS. Za poslanca ste bili namreč izvoljeni po dikciji zakona v zgornji točki 3, za predsednika republike pa kandidirate po dikciji zakona v zgornji točki 2. Obe zakonski besedili in njun pomen več kot očitno nista enaki. Kako to pojasnjujete? Vse kandidate oziroma kandidatki za predsednika/co RS javno pozivamo, da pojasnite svoje stališče v zvezi z zakonitostjo volitev za predsednika RS. Besedila naštetih treh zakonov o volitvah in Ustave RS so namreč očitno različna in tudi ne pomenijo istega. Volivci in volivke oziroma državljani in državljanke Republike Slovenije imamo ustavno pravico, da smo jasno obveščeni o pomenu besedil zakonov in o njihovi skladnosti z ustavo RS, zato želimo ob tem tudi jasno vaše mnenje oziroma stališče. Prosimo torej za javno pojasnilo vašega zavzemanja za spoštovanje pravne države in veljavo prava, na podlagi konkretnih primerov v katerih ste očitno tudi sami udeleženi. Odgovore nam prosimo sporočite najkasneje do srede 18. 10. 2022 do 13.00 ure. Z odličnim spoštovanjem in vnaprej hvala! Za novičarski portal Pravda.si Vojko Pogačnik, 17. vinotok 2022

  Slovenski domorodci so tudi za to večo izbrali simboličen datum – jesensko enakonočje – da bi s tem poudarili pomen povezovanja različnih vzporednih družbenih skupnosti v Sloveniji. Na veči v gozdičku ob Koseškem bajerju so se zato tega dne zbrali poverjeniki Domorodne skupnosti iz vse Slovenije. Tudi prizorišče je bilo izbrano v simboličnem smislu, saj so se na večah pod svobodnim soncem nekoč zbirali tudi slovenski karantanski kosezi. Andrej Šiško je v uvodnem nagovoru poudaril, da v Sloveniji obstaja veliko število med seboj nepovezanih skupnosti, ki vsaka po svoje išče svoj »prostor pod soncem«. Ocenil je, da nobena izmed teh skupnosti sama zase ne bo mogla v celoti izpolniti svojega poslanstva. To je mogoče le v organizirani povezavi vseh skupnosti v enotno domorodno srce ter sklenil: »Povezani bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da aktiviramo ter zagotovimo spoštovanje in delovanje mednarodno sprejetega Razglasa Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev v Republiki Sloveniji oziroma v slovenskih zgodovinskih deželah.« Ta Razglas domorodcem v 5. členu omogoča: »(5 člen): Domorodni ljudje imajo pravico vzdrževanja in krepitve njihovih njim lastnih političnih, pravnih, gospodarskih, družbenih in omičnih (kulturnih) inštitucij in hkrati ohranjajo pravico po lastni izbiri polno sodelovati, če tako izberejo, v političnem, gospodarskem, družbenem in omičnem življenju države.« Osnovna zamisel je, da domorodci ponovno oživijo več kot 800 let stare tradicionalne slovenske dežele, ki so bile še pred dobrimi sto leti mednarodno priznane države in so trenutno večinoma v mirovanju. Kot prva izmed teh dežel je bila ponovno oživljena Dežela Štajerska leta 2017, leta 2018 pa je bila znova oživljena še Dežela Krajnska. V nadaljevanju tega procesa je treba oživiti še ostale zgodovinske dežele in jih povezati v Zedinjeno skupnost slovenskih dežel.  Vsi prisotni so se strinjali, da je Razglas Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudi izjemno pomembna mednarodna listina, na katero se domorodci naslanjajo in s pomočjo katere bodo uveljavljali pravice domorodnih ljudi v Sloveniji. Primož Durjava je poudaril, da je pot, ki jo ubira Domorodna Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel, nekaj edinstvenega v svetu, zato je potrebno visoko znanje o lastni zgodovini ter o pomenu mednarodnih pogodb in listin, o mednarodnem humanitarnem pravu ter mednarodnem pravu človekovih pravic. V zaključku veče je Maja spregovorila tudi o alternativnih ali vzporednih valutah kot o načinu izmenjave sadov ustvarjalnega dela domorodcev, ki pa temelji na časovnih enotah. Nazadnje je vsak od poverjenikov podal še svoja stališča glede vsebine in oblike pristopnih izjav v domorodno skupnost. 24. kimavca 2022, :primož sin :ostoja in :marjete iz Maribora