Višje cene hrane povzročajo vse večji primanjkljaj v proračunih gospodinjstev. Podražitve hrane so posledica izrazitega povečanja cen osnovnih surovin. Dražje so krmne mešanice za prehrano živali, energenti, embalaža, logistika in stroški dela. Ob vsem tem pa imajo kmetje s prodajo pridelkov manjši dobiček kot pred leti. Ta mesec se bodo po napovedi dobaviteljev za končne potrošnike občutno podražili meso, mleko, kruh in drugi izdelki. Podražitve bodo v povprečju za 5 do 10 odstotkov.
Jesenske podražitve hrane so posledica odziva živilskih podjetij na izjemno rast cen surovin, embalaže, prevoza in dela. Te so zaznamovale letošnje leto na svetovnih trgih. Stroški pridelave hrane so se povečali v živilski industriji, pa tudi na kmetijah, Vhodni stroški za seme, gnojila in krmo živali, se namreč dvigajo že dobro leto.
Ob tem pa močno zaostajajo odkupne cene, ki so večinoma celo nižje kot leta 2015. Kljub temu se cena hrane za potrošnika v tem obdobju ni zmanjšala, marveč se soočamo z valom podražitev.
Na ministrstvu za kmetijstvo so sklicali odbor za spremljanje kodeksa pravičnih odnosov preskrbe s hrano. Kmetijski minister Jože Podgoršek pričakuje, da bo "prerazporeditev tveganja med vse deležnike, torej po celotni verigi. Da ne bodo samo kmetije tiste, ki bodo morale delovati pod najnižjimi prodajnimi cenami, medtem ko bodo vsi drugi povečevali svoje prihodke."
S podobnimi težavami se soočajo tudi drugod po Evropi in svetu. V Franciji imajo zato, da bi zagotovili pravičnejšo razdelitev zaslužkov v verigi s hrano, zakon o uravnoteženju trgovinskih odnosov. Posledično pri njih pogajanja o cenah temeljijo na pravilih, in ne na pogajalski moči. Zakon prepoveduje tudi akcijska znižanja za več kot 30 odstotkov, kar preprečuje razvrednotenje hrane.
V Sloveniji je ključna težava pri pridelavi poljščin in surovin za proizvodnjo prehrambnih izdelkov, izredno nizka samozadostnost. Vse to je posledica načrtnega uničevanja kmetijstva po vključitvi naše države v EU. Dokler so v območju EU cene hrane v mejah razuma in dokler cena prevoza ne predstavlja prevelikega stroška, je vse skupaj še znosno. Ko pa se pojavijo slabše letine, ekstremne podražitve energentov in embalaže, vrh vsega pa še špekulacije, lahko pride do popolnega kaosa in nerazumne rasti cen za končnega potrošnika.
Glede na to, da lahko upravičeno sklepamo, da se bo vse našteto dogajalo že v bližnji prihodnosti – pravzaprav se marsikaj izmed naštetega že dogaja – je skrajni čas, da se s slovenskimi pridelovalci poljščin in živinoreje čim prej doseže pošten dogovor in poštene cene za njihovo delo. V nasprotnem primeru, bomo imeli v Sloveniji še velike težave s cenami in pomanjkanjem hrane.
Darja Stopar, 3. listopad 2021