Čeprav so redne državnozborske volitve predvidene naslednjo pomlad, v obdobju med 24. 04. 2022 in 05. 06. 2022, smo že sedaj priče ne volilni, marveč predvolilni kampanji. To več kot očitno izvajajo parlamentarne stranke in MSM (angl. mainstream media). Že danes je razvidno, da tudi tokratne volitve ne bodo:
1. Poštene;
2. Pravične;
3. Svobodne.
O poštenih, pravičnih in svobodnih volitvah lahko govorimo zgolj v primeru, ko bi bile vsakemu državljanu posamezniku ali skupini, ki se udeležuje volitev v Republiki Sloveniji zagotovljene popolnoma enake izhodiščne možnosti in pogoji, tako na področju zbiranja podpisov za kandidaturo, kot tudi na področju predstavitve kandidatov na javni RTV Slovenija ter v drugih občilih, ki spremljajo volitve. Volivcem in volivkam pa bi morale biti enakovredno predstavljeni in dostopni podatki o vseh kandidatih, strankah in listah, ki na volitvah nastopajo ter o njihovih programih.
Spremljanje dogajanja v zvezi z bodočimi državnozborskimi volitvami pokaže, da imajo dejansko parlamentarne politične stranke več privilegijev, ostale stranke, liste in posamezniki pa so brez dvoma hudo diskriminirani. V večini medijev se že danes poleg strank vladne koalicije (SDS, NSi, SMC), redno pojavljajo tudi stranke t. i. koalicije KUL (LMŠ, SD, Levica, SAB), pa tudi stranki SNS in DESuS. Položaj navedenih strank je na državnozborskih volitvah bistveno drugačen, kot položaj vseh drugih novih ali starih zunajparlamentarnih strank, list in kandidatov.
Povsem jasno je, da nek kandidat, lista ali stranka, ki se v medijih ne pojavlja, ali pa se tam pojavlja zelo redko, na volitvah nima nobenih možnosti. Če volivci strank, list in kandidatov sploh ne poznajo, zanje seveda niti ne morejo glasovati. Diskriminacija, ki je sicer celo kaznivo dejanje (131. člen KZ-1-NPB4, kršitev enakopravnosti), je vseskozi prisotna tudi v javnih anketah, ki naj bi prikazovale mnenje volivcev in možnosti posameznih političnih strank, list oziroma kandidatov na volitvah. Na teh anketah skoraj nikdar niso navedene vse politične stranke, ki naj bi nastopile na volitvah, niti vse stranke, ki so nastopile na zadnjih volitvah. Včasih pa so na anketah navedene celo stranke, ki sploh ne obstajajo in naj bi se morda do volitev šele ustanovile. Ali pa tudi ne! Tudi pri tem smo torej soočeni z načrtno diskriminacijo. Nekateri so favorizirani in privilegirani, drugi zbrisani, zamolčani in diskriminirani.
Pod takšnimi pogoji so sleherne volitve neustavne in neveljavne, saj je kršenih več členov Ustave RS: 14., 15. in 39. člen, svoboda izražanja, zlasti 2. odstavek: »Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.«
Sleherni volivec in volivka imata utemeljen pravni interes, da dobita informacijo javnega značaja – konkretno kdo so kandidati na volitvah in kakšni so njegovi/njihovi volilni programi. Formalno-pravno naj bi temu členu Ustave zadovoljili z objavo vseh kandidatov in kandidatk v publikaciji, ki jo pred volitvami pošljejo vsakemu gospodinjstvu. Toda v tem primeru gre zgolj za poskus zadovoljiti določbam 39. člena Ustave. Ker kandidati in kandidatke na volitvah pred zakonom nedvomno niso enaki, sta poleg 39. člena kršena tudi 14. člen (enakost pred zakonom) in 15. člen (uresničevanje in omejevanje pravic) Ustave RS.
To pa še nikakor ni vse!
Politične stranke, liste in kandidati na volitvah niti nastopiti ne morejo pod enakimi pogoji. Zakon o volitvah v državni zbor je namreč že sam po sebi diskriminatoren. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti – teh je osem, – če njene liste kandidatov podprejo najmanj trije poslanci Državnega zbora, najmanj petdeset overjenih podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, najmanj sto overjenih podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti (43. člen zakona), listo kandidatov pa lahko vloži tudi skupina državljanov in državljank, ki predloži najmanj tisoč overjenih podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti (44. člen). To v praksi pomeni 8. 000 overjenih podpisov.
Na kratko povedano: listo kandidatov lahko vložijo politične stranke, če imajo:
1. 3 podpise poslancev (to pomeni, da imajo avtomatično privilegiran položaj vse parlamentarne stranke in nepovezani poslanci, če so vsaj trije);
2. 400 overjenih podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti;
3. 800 overjenih podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.
Listo kandidatov pa lahko vloži tudi skupina državljanov in državljank, če predloži 8.000 overjenih podpisov volivcev v vseh osmih volilnih enotah.
Navedeno predstavlja jasen dokaz, da so že v Zakonu o volitvah v državni zbor konkretno zapisane diskriminatorne določbe oziroma kršitve enakopravnosti. Ene določbe so zapisane za parlamentarne stranke, druge za izvenparlamentarne stranke in tretje za liste državljanov in državljank.
Pa tudi tukaj še ni konec načrtno zapisanih diskriminacij ali kršitev enakopravnosti v zvezi z državnozborskimi volitvami!
Diskriminacija je uzakonjena tudi v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija – v 12. členu, v drugem (2.) in tretjem (3.) odstavku:
»(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj.
(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. RTV Slovenija tem strankam oziroma kandidatom omogoči predstavitev v okviru njim namenjenih posebnih predvolilnih predstavitev v od oddaj iz prejšnjega odstavka ločenih terminih, tako, da je vsaki od teh strank oziroma vsakemu od neodvisnih kandidatov omogočena medsebojno enakopravna predstavitev.«
Zakon o Radioteleviziji Slovenija torej uzakonja (v nogometnem žargonu) 1. in 3. ligo. V prvi ligi so politične stranke zastopane v Državnem zboru, v tretji ligi pa so politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v Državnem zboru. 1. liga ima dve tretjini časa namenjenega predvolilnim oddajam (soočenjem), 3. liga pa ima eno tretjino časa. O kakšni enakopravnosti in enakopravni predstavitvi seveda ni nobenega govora.
Še slabše je stanje pri zasebnih medijih, ki sami določajo pravila sodelovanja oziroma medijskega pokrivanja strank, list in kandidatov v predvolilni kampanji. Ti imajo celo pravico, da nekaterih strank, kandidatov in list, niti ne omenjajo, niti ne vključujejo v javne ankete, s tem pa, ne samo da volitve še dodatno delajo nepoštene, nepravične in nesvobodne, marveč resjedi na ljubo tudi neveljavne!
Bistvo tokratnih državnozborskih volitev bi torej morala biti predvsem ustrezna predstavitev volivcem in volivkam, da je najprej nujno zagotoviti primerne: poštene, pravične, svobodne in torej veljavne volitve, šele, ko bodo vzpostavljeni pogoji zanje, pa bo lahko prišlo tudi do potrebnih sprememb in spremenjene povolilne slike v Državnem zboru Republike Slovenije. Vse drugo namreč pomeni vnovično volilno prevaro in zavajanje!
Samo Korošec, 18. vinotok 2021