Tokrat smo intervjuvali Mariborčana Deana Kikeca. Je igralec in pedagog matematike, ki srčno počenja kar oboje hkrati. Sam pravi, da je bilo igralstvo nekaj, česar se je v svojem življenju lotil relativno pozno. Kako je prišel do tega, da je svoje strasti in hotenja vključil v svoj vsakdan, obenem pa se lahko s tem tudi preživlja, nam je zaupal v tem intervjuju.
1. Kako bi Slovencem in Slovenkam predstavili samega sebe?
Mogoče bi povzel besede, s katerimi me opisujejo drugi ...
Že večkrat me je kdo vprašal, če sem sploh kdaj slabe volje in kako lahko izžarevam toliko energije. Drugače, pa sem šaljivec brez dlake na jeziku – tipičen škorpijon.
Zelo rad se sam postavljam v situacijo, ki je polna izzivov. Pa naj si bo pustolovščina ali pa v zvezi z igralstvom.
2. Imate dokaj nenavadno ime. Je to angleška verzija imena Dejan ali gre za kaj drugega?
Hja, da je v imenu izpadel »j« je bila "kriva" takratna uradnica na občini, a sem vesel, da je temu tako. Se mi zdi, da mi bolj pristoji, sploh zadnja leta, ko sem se podal tudi v igralske vode. Tako odreagiram na slovensko izgovorjeno ime kot angleško.
Drugače pa so moji starši dobili idejo po imenu Dean po francoskem dečku, ki se je igral na morju. Po vsej verjetnosti je tudi on bil brez »j«.
3. Kako bi opisali slovensko filmsko skupnost?
Žal je Slovenija premajhna in posledično preveč igralsko centralizirana. Vse se dogaja izključno v Ljubljani. Tako je žal v filmih premalo opaženo narečje, ki daje poseben čar filmu. Mene osebno je npr. motilo v seriji ljubljansko narečje igralcev za film, ki je predstavljal dogajanja v Mariboru (Primeri inšpektorja Vrenka), kjer sem res pričakoval vsaj štajerske igralce, če že ne mariborske. Žal...
Danes, ko vem kaj sem sposoben, pa mi je žal, da v mladosti nisem tekoče izpilil angleščine, ki bi mi zagotovo odprla vrata v tujino. Če mi je v Sloveniji za tujino uspelo posneti toliko reklam, bi zagotovo uspel tudi v tujini. V reklamah nedvomno, mogoče pa tudi s filmom. A za film mora biti angleščina že skoraj kot materin jezik ... Razen, če igraš kakšnega ruskega agenta.
4. Kakšne napotke bi dali povprečnemu mlademu Slovencu, ki ga zanima film?
Vsakogar, ki ga zanima film, zagotovo zanima tudi sama igra kot taka. Lahko povem, kako sem se sam izoblikoval ...
Ko začutiš strast po igralstvu, ga ni lepšega, ko lahko to izraziš pred publiko in kamero. Zato sem se takoj priključil gledališkemu društvu Pekre-Limbuš (Smej se z nami) in se prijavljal na vse igralske avdicije, ki sem jih našel, predvsem na FB, katerega sem začel koristiti izključno v ta namen. Prej tam sploh nisem imel svojega profila, a se na FB največ objavlja. Obiskovat sem tudi začel razne igralske delavnice. V kratkem sem jih dal skozi sigurno 10. Tako sem rasel in rasel, a končne višine še zagotovo nisem dosegel ... Upam ...
Če te srce žene, tudi razdalja do avdicij ne predstavlja ovire. Meni je že sama avdicija zanimiva in mi predstavlja predigro za kasnejši nastop. Tudi, če nisem izbran se ne sekiram, saj mi je del užitka bil podan že v štartu. Nikoli ne smeš obupati, saj je slej kot prej trud poplačan, če je strast dovolj velika. Manj pričakuješ, prej bodo rezultati, ker si pred kamero lahko bolj sproščen. To je mogoče tudi prednost pred igralci, ki snemajo za preživetje in morda včasih zaradi finančne odvisnosti od projekta vedno ne morejo dovolj sproščeno odigrati pred kamero, ker jih veže neka obveza ...
5. Katero vaše delo oziroma delo pri katerem ste sodelovali, bi izpostavili kot vaš največji dosežek do sedaj? (Izpostavite še druge projekte, ki si jih lahko bralec ogleda. Dodajte še povezave, ki jih bomo vključili v članek v obliki URL hiperpovezave med besedilom.)
Moje največje stvaritve so, vsaj v večini objavljene v imdb Dean Kikec:
https://m.imdb.com/name/nm9865401/?ref_=ext_shr_lnk.
Zagotovo pa je moja največja filmska stvaritev še vedno v projektu Tihi večeri (David Sipoš), kjer je v okviru dokumentarca tudi film z imenom Onkraj poljan (Beyond home), povezava iz filmskega festivala v Georgiji:
https://youtu.be/UfXwCNmFaOI.
In še udeležitve v "živo" preko spleta:
https://youtu.be/a-s6G6Jusy0.
V njem nastopim kot župnik in pisatelj Franc Ksaver Meško in kasneje še kot lik v dokumentarnem delu. V filmu sem bil tudi v vlogi pripovedovalca (trije v enem bi rekli ...) Film je požel veliko prestižnih nagrad po svetu, največ pa v Ameriki, ki se je tematika tudi dotakne. Za odigrane vloge smo vsi trije glavni igralci tudi prejeli nagrade. Sam osebno v Roswellu v Georgiji.
Tudi vloge Antona Martina Slomška ni za zanemariti, čeprav se je delala iz mojega odigranega dela animacija in so mi dodali lase ter oblikovali dodatne poteze podbradka, da je bila podobnost čim večja.
Moram pa tudi omeniti lik cesarja Teodozija in kasneje še enega pomembnejšega srednjeveškega duhovnika. Oba dokumentarca sta bila delana za Ameriko.
Moja večja vloga je bila tudi v seriji Za hribom, v kateri sem nastopil kot minister.
Moram pa priznati, da so se mi vrata v igralstvu začela na široko odpirati po projektu, ko sem bil izbran za glavno vlogo poslovneža v reklami za Hotels.com. To je bil res megalomanski projekt, (tudi s strani financ), ko so iz Los Angelesa v Slovenijo prišli posnet štiri reklame, ki so se delale za ves svet. Reklama je bila potem predvajana širom sveta in prevedena v vsaj 10 jezikov, na YouTube pa je dosegla preko 22 milijonov ogledov! Izvirna povezava več ni dostopna zato prilagam kopijo:
https://youtu.be/s28NaYFtqJE.
Tako je v tem obdobju okrog sedmih let nastalo že ogromno filmskih projektov, katerih odlomke lahko vidite na spodnji povezavi. Od mojih čistih začetkov, pa vse do danes:
https://youtu.be/hQP9inSHeZE.
V tem času pa sem posnel tudi več kot 40 reklam, največ od njih prav za tujino. Zelo sem ponosen tudi na reklamo za čips Pringles:
https://youtu.be/bkzgrmQ62Ns
in Škodo Kamiq za Anglijo:
https://youtu.be/4QMk_tFA2Ho.
Reklame so na povezavi:
https://youtu.be/jXLc9paGzmA
Vsekakor pa tudi ne morem mimo projekta videospota JOKER OUT – CARPE DIEM za popevko Evrovizije:
https://youtu.be/zDBSIGITdY4.
6. Kako vi gledate na pojav filma kot občila? Kakšen vpliv ima film na družbo v kateri se predvaja?
Mislim, da ima film kar veliko vlogo v družbi s svojimi sporočili in vesel sem, da je temu tako. Res pa smo v času, ko mladi vedno manj gledajo filme in vse preveč ždijo na družbenih omrežjih. Mislim, da je vsakomur zanimivo tudi videti film v narečju ...
7. Kakšno je vaše mnenje o slovenskem jeziku in omiki na sodobnem filmskem področju?
Mislim, da ga ni lepšega, kot pogledati lep domači slovenski film. S tem, ko si ga ogledujemo tudi v narečju, pa skrbimo še za spoznavanje, razumevanje ter ohranjanje le-tega. Film je eden glavnih nosilcev slovenskega jezika poleg zapisa v knjigi ...
8. Kakšne pristope bi morala uporabiti država oziroma Ministrstvo za kulturo, da bi zagotovili razvoj filma, ki bi lahko doprinesel k izboljšanju družbenega ozračja v Sloveniji?
Vsekakor mislim, da bi morala država oziroma Ministrstvo za kulturo poskrbeti za bolj razpršeno subvencioniranje projektov širom Slovenije in ne samo v glavnem mestu. Priložnost bi morale dobiti tudi mlade perspektivne produkcije v nastanku, tako kot tudi novi obrazi igralcev. Ljudje se tudi naveličajo enih in istih igralcev v tej naši mali deželi, medtem, ko marsikdo ne dobi niti priložnosti kandidiranja, kaj šele, da bi bil nato izbran. Lep primer je film, ki sem ga že prej omenil, ki je imel scenarij dogajanja v Mariboru, a vse se je snemalo z ljubljanskimi igralci in celo v Ljubljani. Res žalostno, da se v drugem največjem mestu po filmu Kavarna Astorija 30 let ni posnel nobeden drug film. Šele pred par leti si je priznan režiser Marko Naberšnik z močnim srcem za Maribor priboril film Slovenija, Avstrija in jutri ves svet. To pa je v obdobju 35. let tudi vse, saj zadnje serije ne moremo obravnavati kot, da je bila stvaritev v Mariboru in z njenimi akterji. Če ne bo centralizacije in bo večja razpršenost snemanja po Sloveniji, bo tudi gledanost filmov ter zanimanje zanje večja ... Tako bi bilo potrebno začeti z razmišljanjem. Ni pomembno koliko se posname, bolj to kje, s kakšno vsebino in s kakšno kakovostjo, ter koliko ljudi v Sloveniji si bo predvajano vsebino tudi želelo ogledati. Vsak ima kdaj rad prizor iz domače okolice ...
Hvala vam za odgovore.
K vašim besedam za konec dodajamo zgolj to, da je bil v Mariboru leta 2003 posnet tudi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film Kleščar, kar pa zagotovo ne spremeni bistva vaših izraženih misli.
Uredništvo Portala Pravda