Pri novinarki Mojci Pašek Šetinc so sodniki odločili, da ne bodo omejevali svobode kritike ravnanja javne televizije takrat opozicijskemu voditelju Janezu Janši, pri njeni kolegici Evgeniji Carl pa so sedaj odločili ravno obratno. Gre za škandalozno odločitev, saj ima Vrhovno sodišče RS v istem sodnem primeru očitna dvojna merila.
En pravni red torej velja za Pašek Šetinčevo, drugi pa za Carlovo, kar je protiustavno, nesprejemljivo in dobesedno kriminalno početje, pri čemer je bilo s strani sodnikov Vrhovnega sodišča nedvomno storjeno kaznivo dejanje kršitev enakopravnosti po členu 141 (131) KZ-1.
Sodbo Pašek Šetinčevi, ki je poročena z nekdanjim novinarjem in politikom Miletom Šetincem, da Janši ni treba plačati odškodnine zaradi tvita o "odsluženih prostitutkah", ker ima prednost svoboda izražanja, si lahko preberete tukaj: Svoboda govora ima prednost, uporabnikov Twiterja se ne sme zastraševati. Sodbo Eugeniji Carl, pri kateri pa so vrhovni sodniki odločili obratno, pa si lahko preberete tukaj: Svobodo govora smo omejili, uporabnike Twiterja je treba zastraševati. V skladu s to sodbo dobi novinarka Carlova šest tisoč evrov odškodnine.
Kaže, da je bil razlog sprejetja obratne odločitve v isti zadevi, zgolj spremenjena sestava senata sodnikov. To je dokaz, da Vrhovno sodišče RS nikakor ne deluje na ravni najvišjega – torej vrhovnega sodišča v Republiki Sloveniji, temveč gre za navadno politično, še bolje politikantsko sodišče.
V obeh primerih so sodniki Vrhovnega sodišča RS presojali o istem tvitu, s katerim se je Janez Janša odzval na trditve Eugenije Carl, da je njegova stranka SDS povezana z "legijo smrti". Na propagandno poročanju Carlove na javni televiziji TV Slovenija, da so med člani skupine Legija smrti na Facebooku tudi vidni člani največje opozicijske stranke SDS, se je Janša leta 2016, odzval s tvitom podobno neprimerne vsebine: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 EUR, drugo za 35 EUR. #Zvodnik Milan."
Zakaj po najnovejši odločitvi Vrhovnega sodišča velja en pravni red za Mojco Pašek Šetinc in povsem nasproten za Eugenijo Carl, iz sodbe sodišča ni mogoče razbrati. Odločitev je bila sprejeta s tesno večino tri proti dva. Različno sojenje v enakih primerih so na Vrhovnem sodišču celo prikrili javnosti. To dejstvo nikakor ne predstavlja prav nič novega.
V razvpitem primeru Andrej Šiško in Štajerska varda, ki je polnil občila v letih 2018 in 2019, se je zgodilo podobno. Izid glasovanja Vrhovnih sodnikov je bil letos 13. velikega travna 2021 4:1 za potrditev Šiškove obsodbe na osem (8) mesecev zapora. Vrhovna sodnica Barbara Zobec pa je v zvezi s tem napisala Odklonilno ločeno mnenje k sodbi Vrhovnega sodišča. Zaradi zanimivosti in nesprejemljivosti odločanja Vrhovnega sodišča RS bomo o tem pisali v prihodnjih dneh.
Vrnimo se k primeru Pašek Šetinc in Carl. Za spremembo sodne prakse so glasovali vrhovni sodniki Nina Betetto, Mateja Končina Peternel in Vladimir Horvat. Proti sta bila Jan Zobec in Tomaž Pavčnik.
Sodnik Jan Zobec je v svojem ločenem mnenju v zvezi s to sodbo zapisal:
"Vrhovnemu sodišču je zaupano izenačevanje sodne prakse, utrjevanje doslednosti, stabilnosti in predvidljivosti prava, predvsem pa zagotavljanje enakega varstva pravic. Kadar v dveh v identičnih zadevah, identičnih tako glede presojanega življenjskega dogodka, dejanskih navedb strank in pravne podlage, Vrhovno sodišče odloči različno, ne uresniči svoje ustavne naloge, temveč to, pred čimer naj bi varovalo, celo samo ustvari. Ustvari neenako varstvo pravic, hkrati pa v pravni red vnese nejasnost, nepredvidljivost, pravno shizofrenijo ter ogrozi zaupanje v pravo. Kako naj razumen opazovalec zaupa v pravo, predvsem v Vrhovno sodišče, če v zadevah z istim historičnim dogodkom odloči enkrat tako, drugič pa diametralno nasprotno."
Obvestilo Vrhovnega sodišča RS slovenski javnosti se glasi:
Svoboda izražanja ne vključuje vrednostnih sodb brez zadostne dejanske podlage objave
datum: 15.09.2021
vir: Vrhovno sodišče
"Uporaba tviterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja niti ne more biti izgovor za afektivno in še manj za premišljeno ravnanje, podajanje vrednostnih sodb pa je omejeno z (ne)obstojem zadostne dejanske podlage, je senat Vrhovnega sodišča zapisal v zavrniti revizije v tožbi E.C. proti J.J. zaradi plačila odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve, ki jo je vložila tožena stranka.
Vrhovno sodišče RS je odločilo o zadevi, povezani z mejami javnega izražanja na tviterju, in med drugim ocenilo, da je podajanje vrednostnih sodb na tem komunikacijskem kanalu omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi na tviterju izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika.
Namen sprejete odločitve ni v tem, da bi posegala v jedro toženčeve svobode izražanja ali v intimni občutek tretjih oseb glede njihovega svobodnega (političnega) izražanja prek spleta. Prav tako sporočilo sodbe v obravnavani zadevi ni v tem, da toženec ne bi smel kritizirati osrednjega nacionalnega medija ali izreči mnenja o tožničini (ne)pristranskosti, ali da bi se moral vesti spodobno in politično korektno in da bi moral biti njegov diskurz argumentiran. Gre za to, da je bilo razmerje med tožničino osebnostno sfero in toženčevo svobodo izražanja porušeno do take mere, da to utemeljuje poseg v svobodo izražanja slednjega, med drugim v sodbi ugotavlja Vrhovno sodišče.
Ne glede na omenjeno jedro presoje v obravnavani zadevi ima dejstvo, da je toženec širil mnenje o tožnici - novinarki, pomembno težo. Pojem časti in dobrega imena je namreč večplasten. V njem se prepletata zavest o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast) in spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih ljudi (zunanja, objektivna čast). Zunanja čast zajema človekovo delovanje v vsej njegovi celovitosti, tudi v poklicnem delovanju. S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec tožnico razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir, je še ugotovil senat Vrhovnega sodišča.
V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Jan Zobec kot predsednik ter mag. Nina Betetto, dr. Mateja Končina Peternel, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik kot člani. Odločitev je bila sprejeta z večino glasov."
Herman Bezjak, 18. kimavec 2021