Madžarska je včeraj kot prva država članica EU izrecno – v posebnem sklepu vlade, ki ga je podpisal premier Viktor Orban – podprla četrtkovo odločitev poljskega Ustavnega sodišča, v skladu s katero so nekatere določbe in sodne odločitve EU v nasprotju s poljsko ustavo.
Poljski ustavni sodniki so namreč v četrtek s svojo odločbo pod vprašaj postavili načelo prednosti prava EU, ki temelji na tem, da naj bi v primeru navzkrižij med vidikom prava EU in vidikom državnega prava prevlado prvo.
Zardi tega je prišlo do velikega razburjenja v Bruslju in svarila o poljskem izhodu (polexitu), oziroma celo o začetku konca EU. Dogajanje so ostro kritizirale številne države članice z zahoda, med drugimi zlasti Nemčija in Francija. Nekatere države članice EU so celo razumele odliočitev poljskega Ustavnega sodišča kot napad na EU.
Za razliko od zahodnih članic se je včeraj vlada v Budimpešti jasno postavila na stran Varšave in ocenila, da je odločitev ustavnih sodnikov posledica “slabe prakse evropskih institucij”.
Po mnenju madžarske vlade Viktorja Orbana, si zlasti »vodilne« države v EU “prizadevajo za to, da bi brez spremembe pogodb EU in s postopnim širjenjem pristojnosti državam članicam odvzela pooblastila, ki jih te nikoli niso prenesle na EU”. Ustavna sodišča in druga sodišča držav članic imajo zato vso pravico, da “preverjajo obseg in meje pristojnosti EU”, še piše v sklepu, ki ga je vlada posredovala madžarski tiskovni agenciji MTI.
Gre torej za očiten in konkreten spor o vladavini prava in o pravnih pristojnostih, ki veljajo v Evropski uniji ter v njenih posameznih državah članicah. Ta nedvomno zadeva tudi Slovenijo, četudi se zaenkrat odločevalci v tej državi, v zvezi s tem še ne opredeljujejo. Dejstvo je, da so vse države članice EU obstajale, preden so se pridružile EU. In vse so tudi imele svojo Ustavo, kot najvišji pravni akt, ki pa ga v Sloveniji žal ni sprejelo ljudstvo, čeprav bi ga po naši ustavni ureditvi moralo.
V sleherni državi je Ustava najvišji pravni akt, zakoni in drugi pravni akti, pa so ji podrejeni in bi morali biti v skladu z njo. Žal tudi vidimo, da temu dejansko ni tako, saj nam dandanes vladajo z podzakonskimi akti – odloki, kar je nedvomno v nasprotju z Ustavo RS. Toda spor med EU in Poljsko ter Madžarsko ima širše dimenzije. Gre namreč za to, ali lahko Bruselj s svojimi direktivami in sekretarji, kar zveni zelo komunistično, dejansko v pravnem smislu prevladuje nad domačim pravom držav članic EU.
V kolikor bi temu res bilo tako, in drži Orbanova trditev, da si Bruselj »prizadeva za to, da bi brez spremembe pogodb EU in s postopnim širjenjem pristojnosti državam članicam odvzel pooblastila, ki jih te nikoli niso prenesle na EU«, potem to pomeni tudi napad na Ustavo RS! 3. člen Ustave RS se namreč glasi: »Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«
Tudi v Preambuli Ustave RS je enako kot v členu 3., izrecno zapisana naravna, trajna in neodtujljiva pravica slovenskega naroda do samoodločbe, ki je ne more in ne sme odpraviti ali izbrisati noben Bruselj, oziroma njegovo »pravo«.
Vidimo lahko, da v primeru Katalonije in Španije, nihče v EU ne upošteva naravne, trajne in neodtujljive pravice slehernega naroda do samoodločbe, – v tem primeru katalonskega naroda – kar pomeni, da je pravo Španije in obenem tudi pravo EU dejansko bližje fašističnemu pravu, kot pa naravnemu pravu in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. To dejansko pomeni, da bi moral Slovenija v skladu s svojo Ustavo, konkretno s členom 3a. dejansko izstopiti iz EU, v kolikor bi se držala načel zapisanih v lastni Ustavi. Vemo pa seveda, da trenutne parlamentarne stranke v Sloveniji nikakor ne bi podprle česa takšnega, ne glede ali se same označujejo za desne ali za leve.
Vsekakor moramo o tem dejstvu vsaj razmišljati, dokler je še čas, kajti v nasprotnem primeru nas lahko doletita trden pristanek in streznitev …
STA in Bojan Strašek, 10. vinotok 2021