Pahorjev sokrajan večkratni morilec, Janšev rojak oropal župnika, Šarčev someščan pedofil, Šiškov vardist zlorabil sorodnico
Kakšen namen imajo naslovi podobni zgornjim?! In zakaj nekateri novinarji v svoje zgodbe vpletejo nekoga znanega, ki nima popolnoma nič skupnega s konkretno kazensko zadevo? Zakaj nekateri novinarji zlorabljajo možnosti, ki jim jih dajejo mediji?!
Stara Pravda
pravda

Četrtek, 7. Oktober 2021 ob 12:26

Odpri galerijo

V izdaji dnevnika Slovenske novice, ki je sicer tipični predstavnik rumenega tiska, obenem pa tudi najbolj bran slovenski časopis, je bil v torek, 05. vinotoka 2021, že na naslovnici napovedan članek z naslovom »Šiškov vardist zlorabil sorodnico« in podnaslovom »Vladu Čehiču leto in dva meseca zapora. Ker je bilo dekle opito, obtožbo posilstva prekvalificirali v spolno zlorabo slabotne osebe.« Na straneh 2 in 3 se je novinar Aleš Andlovič razpisal o nedavnem, za javnost zaprtem sojenju Vladu Čehiču, pri čemer je v uvodnih besedah očitno moral znova poudariti, da gre za starega znanca policije in sodišč ter zadnje čase tudi vidnega člana Šiškove Štajerske varde.

Zagotovo je zanimivo in očitno izstopajoče dejstvo, da sta v ključnem delu članka Šiško in Varda izpostavljena še bolj kot Čehič. Vemo, da analize potrjujejo dejstvo, da si velika večina bralcev zapomni predvsem naslov, podnaslov in morda še prvi odstavek članka. Natančno tako je konstruiran konkreten članek. In to kljub dejstvu, da je Nadvojvod Slovenski in vojvod Štajerski Andrej Šiško, že meseca malega travna, ko je informacija o čudnem dogodku, v katerega naj bi bil vpleten Vlado Čehič, prvič pricurljala v javnost. Šiško je tedaj jasno povedal, da sporni dogodek nima čisto nič skupnega z Vardo, da se v nobenem primeru ni zgodil na nobenem dogodku Varde in je zato sleherno povezovanje z Vardo navadna insinuacija ali zlonamerno podtikanje.

Nadvojvod je povedal, da v vrstah Varde ni nobenega prostora za kakršnekoli posiljevalce, pa tudi to, da po Ustavi RS, vse do pravnomočne obsodbe, vsak velja za nedolžnega. Zakaj je torej novinar Slovenskih novic ponovno že v naslovu vpletel Šiška in Štajersko vardo, ki očitno nimata nič skupnega s tem dogodkom?!

Da gre za očiten medijski napad v prvi vrsti prav na Vardo, je na svojem FB zapisal tudi Vlado Čehič:

»Ali mediji napadate mene ali VARDO?

Ali je vašemu mediju, kot tudi vsem drugim slovenskim medijem, v interesu razkrivati prirejene zadeve, z določenim ciljem uničevanja Varde, ali da morda celotno zgodbo raziščete in zapišete resjedo? Vse, kar je bilo do zdaj zapisano z vaše strani, je vzeto iz konteksta. /…/

Menim pa, da je vam v interesu le pisanje proti Slovenski VARDI. Tako je ne boste uničili, kljub vsem naporom.

Za vašo informacijo in vsem medijem. Podal sem odstopno izjavo iz Slovenske Varde že v mesecu februarju ali še prej, odkar sem se udeležil prvih protestov, prav iz razloga, ker se vidni člani varde ne morejo udeleževati protestov, v bilo kaki obliki ali razlogom.

Razen, ko gre za upor naroda Slovenije.

Ker tega ni bilo, ampak le razdeljenost miselnosti ljudi, sem odstopil iz Varde, kot vidni član.«

Po trditvah samega Čehiča, je izstopil iz Varde vsaj mesec dni pred tem, kot bi se naj zgodil konkretni dogodek, zaradi katerega je bil nepravnomočno obsojen.

Kako bi izgledalo, če bi novinarji redno objavljali članke s podobnimi naslovi: Pahorjev sokrajan večkratni morilec? Dejansko gre za 22 letnega Pahorjevega sokrajana, doma iz Janč v Mestni občini Ljubljana, ki si je po trojnem umoru sodil sam. S hladnim in strelnim orožjem je pokončal tri ožje sorodnike, stare 26, 56 in 60 let. 

Ali pa recimo: Janšev rojak oropal župnika. V tem primeru gre za to, da je državljan Slovenije, torej rojak predsednika Vlade RS Janeza Janše, oropal župnika in ukradene spominske kovance skril v škatlo cigaret.

In nenazadnje še primer, ki bi lahko nosil naslov: Šarčev someščan obsojen pedofilije. V tem primeru je dejansko bil 25 letni Kamničan obsojen na leto in pol zapora, ker je na svojem mobilnem telefonu in računalniku hranil več kot 3400 fotografij otroške pornografije, nekaj fotografij spolno zlorabljenih otrok pa je objavil na Instagramu.

Kaj imajo torej trojni umor, rop župnika in spolno zlorabljanje otrok skupnega z Borutom Pahorjem, Janezom Janšo in Marjanom Šarcem. Pravzaprav nič oziroma približno toliko, kot ima domnevno dejanje Vlada Čehiča skupnega z Vardo in Andrejem Šiškom.

Zato naj bodo novinarji novinarji, ne pa agitprop določenih političnih opcij, v glavnem takšnih, ki načrtno delujejo proti narodu. In napadajo Andreja Šiška ter Vardo tam, kjer za to ne obstajajo nikakršni razlogi …

Samo Korošec, 07. vinotok 2021

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 28. Nov 2024 at 19:11

1429 ogledov

Intervju z zapornikom iz Rogoze
Naše poslanstvo je obveščanje in ozaveščanje javnosti, zato smo se odločili sprejeti to priložnost in predstaviti vpogled v razmere, kakršne veljajo za zapornike, skladno z zakonodajo in pravicami.Zanimalo nas je kaj pesti zapornike in kakšne težave imajo pri prestajanju svoje kazni. Odprti oddelek Rogoza je podružnica Zavoda za prestajanje kazni Maribor in služi kot oddelek, v katerem so nastanjeni najbolj urejeni obsojenci, ki so že pridobili zunajzavodske ugodnosti. V procesu preverjanja so se že izkazali za zaupanja vredne in jim je v interesu, da tega zaupanja ne zlorabijo. Odprti oddelki zaporov služijo kot vmesna stopnja med običajnim zaporom in prostostjo. Gre za režim, v katerega stopijo kaznjenci, ki so prestali že večino kazni, oziroma pri njih ni utemeljenega suma za pobeg ali izogib prestajanju kazni.Slika: Organigram zavodov za prestajanje kazni v Republiki Sloveniji.Pogoji za intervjuZa izvedbo intervjuja smo zaprosili Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Njihov odgovor je bil naslednji:"Spoštovani,vezano na vašo prošnjo za izvedbo intervjuja z obsojencem xxxxxxxxxxxxxxxxxx vam sporočamo, da se ta lahko izvede v sredo, 20. 11. 2024, ob 11. uri, v prostorih Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, Odprti oddelek Rogoza.To soglasje se nanaša na pogovor z imenovanim obsojencem, ne pa tudi z drugimi obsojenci, kot je bilo z vaše strani dodatno izpostavljeno v telefonskem pogovoru, kot tudi ne na snemanje oddelka zapora.Prosimo, da pri izvedbi intervjuja upoštevate navodila tamkajšnjih zaposlenih in želje obsojenca glede morebitnega zakritja identitete.Želimo vam uspešno izvedbo pogovora in se priporočamo za obvestilo o objavi prispevka. Hvala že vnaprej."Omejitev snemanja notranjosti zapora je razumljiva z vidika varovanja zasebnosti zapornikov, skladno z določbami 51. člena ZIKS-1, ki zahteva zaščito istovetnosti in dostojanstva zaprtih obsojencev ter zagotavljanje varnosti v zavodih. Vendar lahko predstavlja problem, ko pride do ozaveščanja javnosti glede stanja v določenem zavodu. Vsekakor bomo v primeru bodočih prošenj za intervjuje s strani zapornikov zahtevali tudi snemanje samega zavoda brez izpostavljanja istovetnosti in ogrožanja dostojanstva obsojencev v zavodu.Intervju z zapornikomhttps://www.youtube.com/watch?v=SsQeKxlhTBQIntervju, izveden 20. listopada 2024 v sobi za obiske, je razkril več perečih vprašanj, ki jih zaporniki opažajo v vsakodnevnem življenju:1. Pomanjkanje dostopa do občilZaporniki so izrazili, da nimajo ustreznega dostopa do časopisov in televizije, kar otežuje njihovo seznanjanje z dogajanjem v družbi. Po 45. členu ZIKS-1 imajo zaporniki pravico do informacij, vendar je izvajanje te pravice pogosto odvisno od razpoložljivih sredstev v zavodu.45. člen (Pravica do obveščenosti)(1) Obsojenci imajo pravico do obveščenosti o zadevah javnega značaja. Zavod jim omogoča dostop do časopisov, revij, knjig, radia in televizije, v skladu z možnostmi zavoda.2. Omejene možnosti za pripravo hraneZaporniki opozarjajo na minimalne možnosti za pripravo hrane, kar vpliva na kakovost njihovega bivanja. Po 61. členu ZIKS-1 je zapornikom zagotovljena pravica do ustrezne prehrane, vendar zakonodaja ne predvideva, da bi morali imeti dostop do pripomočkov za pripravo lastnih obrokov. Je pa kot kaže to različno urejeno med različnimi Zavodi za prestajanje kazni zapora, kar deluje vsaj diskriminatorno. Pogoji bi morali biti povsod vsaj približno enaki.61. člen (Prehrana obsojencev)(1) Obsojencem se zagotavlja prehrana, ki je količinsko in kakovostno primerna za ohranjanje njihovega zdravja in delovne sposobnosti.3. Pomanjkanje športnih in izobraževalnih aktivnostiZaporniki se soočajo s pomanjkanjem programov, ki bi pripomogli k njihovemu psihofizičnemu zdravju in pripravi na življenje po prestani kazni. To je v nasprotju z 74. členom ZIKS-1, ki določa, da zavodi omogočijo dejavnosti, usmerjene v ohranjanje zdravja in pridobivanje veščin za življenje po zaporu.74. člen (Izobraževanje in prostočasne dejavnosti)(1) Zavod organizira izobraževalne, kulturne, športne in druge prostočasne dejavnosti, ki prispevajo k celovitemu razvoju osebnosti obsojencev in njihovi pripravi na življenje po prestani kazni.4. Razlike med zaprtimi in odprtimi oddelkiZaporniki na odprtih oddelkih opažajo, da so pogoji pogosto slabši kot v zaprtih, kar vzbuja občutek diskriminacije. 4. člen ZIKS-1 zagotavlja enako obravnavo vseh zapornikov, vendar praksa kaže na težave pri uresjedenju tega načela.4. člen (Enakost pred zakonom)(1) Pri izvrševanju kazenskih sankcij se zagotavlja enakost pred zakonom, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino.Zakonske podlageRazmere, ki so jih izpostavili zaporniki, odpirajo vprašanja o spoštovanju zakonskih določil:51. člen ZIKS-1: Varovanje identitete in zasebnosti zapornikov.45. člen ZIKS-1: Pravica do informacij in dostopa do občil.61. člen ZIKS-1: Pravica do ustrezne prehrane.74. člen ZIKS-1: Pravica do športnih in izobraževalnih aktivnosti.4. člen ZIKS-1: Enaka obravnava zapornikov.Potrebne spremembeZaporniki so podali predloge za izboljšave, ki vključujejo:Več sredstev za programe resocializacije: Povečanje dostopa do športnih, izobraževalnih in usposabljanj za delo.Več kadra v zavodih: Dodaten kader bi omogočil boljšo podporo zapornikom in izvajanje programov.Podpora po prestani kazni: Sistematično zagotavljanje pomoči pri reintegraciji, da se zmanjša tveganje za ponovitve kaznivih dejanj.Naš cilj je sprožiti razpravo o teh vprašanjih in spodbuditi odločevalce, da se posvetijo potrebam zaporniškega sistema. Kljub določbam v zakonodaji, kot jih določa Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), je praksa pogosto omejena zaradi pomanjkanja sredstev in kadrovskih zmožnosti.Za zagotovitev učinkovitosti kazenskih sankcij je ključnega pomena, da se poleg disciplinskih ukrepov, ki jih določa zakon, okrepi tudi podpora resocializaciji. Kazenski sistem ne sme biti le kazen – mora postati priložnost za spremembo in pripravo na življenje zunaj zapora.ZaključekRazmere, opisane v tem intervjuju, kažejo na potrebo po večjih vlaganjih v zaporniški sistem. To vključuje:Izboljšanje osnovnih pogojev: Higienski standardi, dostop do prehrane in drugih osnovnih potreb.Razširitev izobraževalnih in rehabilitacijskih programov: Več športnih, kulturnih in delovnih dejavnosti za zapornike.Podpora ob vrnitvi v družbo: Sistematični načrti za prehod zapornikov nazaj v skupnost, da se zmanjša tveganje ponovitve kaznivih dejanj.Skladno z načeli ZIKS-1 je treba izboljšati tudi občevanje med zavodi, javnostjo in občili. Transparentnost ter spoštovanje pravic in dolžnosti vseh vpletenih sta ključna za delovanje sistema, ki bo varoval dostojanstvo posameznikov in hkrati prispeval k varnejši družbi.Le z zadostnimi sredstvi, usposobljenim kadrom in celostnim pristopom lahko kazenski sistem v Sloveniji postane resjedno pravičen in učinkovit.28. listopad 2024, Matej Lesjak

Mon, 16. Sep 2024 at 09:21

1032 ogledov

Je Robert Golob lažnivec, kriminalec in še kaj …?
Specializirano državno tožilstvo je na vpraševanje STA glede ovadbe zoper predsednika Vlade Roberta Goloba potrdilo, da je ta teden od policije prejelo kazensko ovadbo zoper fizično osebo zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje.Gre za kaznivo dejanje po drugem odstavku 264. člena kazenskega zakonika iz poglavja kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva.Omenjeni odstavek govori o tem, da "kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo".Premier Robert Golob se torej realno sooča s kazensko ovadbo, ki vključuje očitke o kaznivem dejanju dajanja daril in vmešavanja v delo policije. Ovadbo je sprožila policija po navedbah nekdanje ministrice Tatjane Bobnar, ki Goloba obtožuje političnega pritiska na policijske postopke. Golob je očitke označil za del politične igre, zadevo pa bo reševal po pravni poti. Bobnarjeva vztraja pri svojih trditvah, medtem ko javnost spremlja razplet obtožb, ki utegnejo vplivati na politično prihodnost premierja.»Tatjana Bobnar je bila tista, ki je še pred volitvami, v času, ko je bila zaposlena na policiji, iskala stik z mano – dvakrat je bila pri meni na svojo lastno pobudo in ona je tista, ki je meni govorila o seznamu janšistov in o tem, da bo očistila policijo, če bo le dobila priložnost, da bo postala notranja ministrica,« je dejal Golob in sklenil, da se je zgodba nato razpletla kot »politični boj užaljene političarke«.V javnosti se poraja vprašanje, kdo tukaj laže. Lindav, nekdanji direktor policije, je v svojem odzivu izjavil, da bo javnost sama presodila o resjednosti obtožb in o tem, kdo je v ozadju resjede. Zadeva je dvignila veliko prahu v političnih krogih in med državljani, saj prinaša vprašanja o transparentnosti političnih procesov in integriteti vlade.V središču pozornosti sta zdaj pravni in politični vidik primera, saj bo končni razplet te zgodbe močno vplival na zaupanje javnosti v politične institucije in delovanje vlade. Golobov odvetnik trdi, da so obtožbe politično motivirane in da ni bilo storjeno nobeno kaznivo dejanje. Vendar pa bo odločitev o tem, ali gre za resen primer političnega vplivanja ali le za poskus diskreditacije premierja, odvisna od pravnih postopkov.Tatjana Bobnar, ki je kot ministrica za notranje zadeve odstopila zaradi domnevnih političnih pritiskov, vztraja pri svoji različici dogodkov. Njene trditve vključujejo obtožbe, da je Golob skušal vplivati na imenovanje vodilnih v policiji, kar naj bi storil z obljubami in pritiski.Politična saga, ki je vzniknila iz teh dogodkov, ni le pravno vprašanje, temveč tudi vprašanje politične stabilnosti in zaupanja v vladne strukture.16. vinotok, Urban Gajšek

Sun, 27. Nov 2022 at 13:10

3968 ogledov

Kdo ima interes spodbuditi novo vojno v Evropi?
Evropski Parlament je v sredo 23. 11. 2022 sprejel tako imenovano »resolucijo o najnovejših dogodkih v ruski brutalni vojni agresiji proti Ukrajini«. Resolucija je bila sprejeta s 494 glasovi za, 58 proti in 44 vzdržanimi glasovi. Ta resolucija bi naj bila posledica grozodejstev nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom in pomeni označitev celotne Ruske Federacije (RF) oziroma njenega trenutnega režima kot države, ki je pokroviteljica terorizma. Poslanke in poslanci Evropskega Parlamenta domnevajo, da bi naj ruske oborožene sile in njihovi pooblaščenci namerno napadali in izvajali grozodejstva proti civilistom v Ukrajini, uničevali civilne infrastrukture in izvajali druge hude kršitve mednarodnega in humanitarnega prava, kar bi naj sodilo med teroristična dejanja in vojna hudodelstva. Zato poskušajo razglasiti Rusko Federacijo za državo, ki podpira terorizem, in ki sama „uporablja sredstva terorizma“. Slovenci imamo v Evropskem parlamentu 8 evropskih poslancev, ki bi naj predstavljali voljo slovenskega ljudstva. Slovenski poslanci iz EPP (Tomc, Zver, Bogovič, Novak) so podprli resolucijo, poslanca Brglez in Nemec sta se vzdržala, medtem ko poslanca Joveva in Grošelj sploh nista glasovala. Nihče izmed Slovenskih poslancev ni bil proti takšni absurdni trditvi. Takšna pobuda za uvrstitev suverene države oziroma celo jedrske velesile na seznam podpornikov terorizma, v novodobnem sistemu večpolarnega ravnovesja moči na Zemlji, je bila predlagana že ob začetku ruske specialne operacije v Ukrajini. Malega travna 2022 je ukrajinski predsednik Voladimir Aleksandrovič Zelenski pozval Združene Države Amerike (ZDA), da dodajo Rusko federacijo na seznam držav, ki “sponzorirajo terorizem”. Ameriški senat in Predstavniški dom sta ta poziv potrdila, vendar je Državni Sekretar Anton Blinken, ki ima pri zadevah nacionalne varnosti zadnjo besedo, ta nezaslišan poziv dejansko zavrnil. Zato se je izvedel pritisk na posamezne vzhodnoevropske države Evropske unije (EU). Tovrstno delovanje se je pričelo v litovskem parlamentu 11. velikega travna 2022, nato velikega srpana v latvijskem parlamentu ter se nadaljevalo vinotoka v estonskem parlamentu in v poljskem senatu. Vsi našteti so označili Rusko federacijo kot državo, ki podpira terorizem. Težava je nastala, ker trenutna zakonodaja EU ne dovoljuje, da bi se suverena država uvrstila na seznam izvajalcev ali sponzorjev terorizma. Hkrati je takšna resolucija v sklopu obstoječega pravnega sistema EU, nezavezujoča, saj EU kot sponzorja terorizma do sedaj ni priznala še nobene države. Primerjamo lahko obstoječo zakonodajo ZDA in Kanade, ki priznavata terorizem kot izjemo pri občem mednarodnopravnem principu enakosti suverenih držav v mednarodnem pravnem redu. To pomeni, da nobena država ne more biti podrejena pravni pristojnosti druge države. EU torej poskuša uveljaviti princip, ki bi lahko spremenil celotno ravnovesje med državami in naddržavnimi strukturami, kakršne so na primer EU, NATO in OZN. To dejansko pomeni poslednji žebelj v krsto neodvisnih držav. Zraven unikatnega umeščanja držav med teroristične, je EU med teroriste umestila tudi »Rusko paravojaško organizacijo „skupino Wagner“, 141. posebni motorizirani polk, znan tudi kot »Kadirovci« (čeprav to ime zaobsega več brigad in ne zgolj en polk) in druge oborožene skupine in milice, ki jih financira Rusija. Vsi so uvrščeni na seznam oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v teroristična dejanja in za katere veljajo omejevalni ukrepi«. EU ima dva seznama terorističnih subjektov. Prvi je namenjen subjektom zunaj EU (Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo posebni ukrepi za boj proti terorizmu), drugi (Seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo poostreni ukrepi na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja) pa je namenjen skupinam in posameznikom znotraj meja EU. Ta dva seznama opredeljujeta večinoma skrajne islamistične skupine iz tujine in evropske zgodovinske skupine kakršni sta na primer Irska republikanska vojska (IRA) in Baskovska domovina in svoboda (ETA). Sedaj pa poskuša Bruselj opredeliti celotno zgodovinsko EVROPSKO državo – Rusijo, kot državno podpornico domnevnih terorističnih dejanj. Ključna so vprašanja ali gre v primerih uporabe zasebnih vojaških/varnostnih podjetij in prostovoljnih enot v vojnih razmerah res za terorizem? Ali so vsa varnostna in vojaška podjetja izvajala med svojim delovanjem terorizem? Na temelju česa so ta dejanja tako označena? Kdo je tisti, ki je pristojen za tovrstno označevanje? pred kratkim še prijatelja, danes terorist (?!) in upokojenka ... Med vsakim oboroženim spopadom in posledično tudi med vsako vojno pride do t. i. »stranske škode«, ki jo najbolj občuti ravno civilno prebivalstvo preko žrtev in povzročene duhovne-gmotne škode. Toda tudi vojna grozodejstva ne pomenijo, da gre pri tem dejansko za terorizem. Terorizem kot pojav je v osnovi osredotočen na doseganje določenih političnih ciljev s pomočjo nasilja, kjer so lahko tarče civilisti, ki se jih vzdržuje v stanju terorja oziroma strahu. Tako se s pomočjo terorizma omogoči, da se vzpodbudi spremembe na področju politike oziroma družbe. Mnogokrat se te spremembe odvijajo ravno v nasprotju z interesi tistih, ki hočejo uporabljati teroristične metode. Pri pojavu vojne gre za dosego političnih ciljev z »drugimi sredstvi«, ki lahko vključujejo tudi nasilje. Razlika med vojno in terorizmom je pri namenu in vlogi civilistov pri delovanju oboroženih sil. V vojni naj bi poskušali zmanjšati civilne žrtve, medtem ko poskuša terorizem uporabiti civilno prebivalstvo za prikaz moči ideologije. Pri tem pa je ključna vloga medijev, ki lahko en pojav opredelijo s svojo vsebino člankov in prispevkov. Sodobna razlika med teroristom in bojevnikom je torej v tem, kako so  predstavljeni v medijih. Najpomembnejša razlika na področju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava pa obstaja zato, ker se terorizem ne obravnava v sklopu Ženevskih konvencij. To pomeni, da teroristi ne uživajo enake zaščite kot zajeti borci neodvisnih držav. V praksi to pomeni, da se lahko zajete borce, ki jih obravnavajo kot teroriste, na vojnem območju tudi usmrti. V konkretnem primeru bi pomenilo izvajanje resolucije o agresiji v Ukrajini, da bi se lahko vsakega Rusa ali »Kadirovca« tudi usmrtilo kot terorista. Ali res hočemo živeti v takšnem sistemu (ne)človekovih pravic? Zanimivo je, da namigovanje, kako Ruska federacija nudi podporo »terorističnim dejanjem« sovpada z devetim svežnjem sankcij proti Moskvi. Te med drugim ciljajo tudi na to, da države EU »dejavno preprečujejo, preiskujejo in preganjajo izogibanje obstoječim sankcijam in skupaj z Evropsko komisijo preučijo možne ukrepe proti državam, ki poskušajo Rusiji pomagati, da bi se izognila že sprejetim omejevalnim ukrepom.« Parlament EU prav tako poskuša pozivati na dodatno osamitev Ruske federacije na mednarodni ravni, v organizacijah kot je na primer Varnostni svet Združenih narodov. Najbolj sporna je prepoved in »zaprtje tako imenovanih institucij v EU, povezanih z rusko državo, ki bi naj širile prorusko propagando.« Vse skupaj kaže na dejstvo, da EU noče končati vojne v Ukrajini, saj poskuša zaostriti diplomatske odnose in povečati sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Tudi razhajanja med ZDA in EU pomenijo, da ZDA v primeru konflikta med EU in Rusko federacijo, ne bodo zmožne zagotavljati takšne podpore, kot so jo zagotavljale med hladno vojno in obema svetovnima vojnama. Potrebno se je zavedati, da se v primeru konflikta EU – Ruska federacija, lahko pričnejo oboroženi spopadi tudi na drugih konfliktnih območjih, kot na primer na Balkanskem polotoku, na Bližnjem vzhodu, na Korejskem polotoku, v Južnem Kitajskem morju, na Kavkazu ipd. Komu je torej v interesu, da se v Evropi zgodi nova vojna? Val Krajnc, 27. listopad 2022

Mon, 5. Sep 2022 at 10:34

3948 ogledov

V Kanadi izredne razmere, saj sta dva osumljenca zabodla 10 domorodcev, najmanj 15 je ranjenih
Osumljenca sta moška stara 30 in 31 let, ki sta še vedno na begu. V kanadski deželi Saskatchewan sta na več kot desetih lokacijah zabodla in ubila najmanj 10 ljudi, vsaj še 15 je ranjenih. Policija opozarja, da sta storilca oborožena in zelo nevarna. Napadla sta pripadnike staroselske oziroma domorodne indijanske skupnosti. Na območju so oblasti razglasile izredne razmere, policija pa je postavila več nadzornih točk, na katerih preverja istovetnost ljudi. Žrtve so do sedaj našli na kar 13. različnih lokacijah. Ranjenih pa bi bilo lahko še precej več kot 15 ljudi, kolikor so jih doslej sprejeli v bolnišnice. Nekateri so najbrž zdravniško pomoč poiskali tudi sami. Napadalca naj bi nekatere žrtve izbrala načrtno, druge pa naj bi napadla naključno, vendar je očitno, da sta npadla pripadnike domorodne ali staroselske skupnosti Indijancev. Policija je prvi klic na pomoč prejela v nedeljo ob 5.40 uri zjutraj po lokalnem času, nato pa se je zvrstila še cela vrsta drugih klicev z različnih lokacij. Med napadi so na nevarno področje poslali tri helikopterje z zdravniškim osebjem. Prva posadka je opravila triažo žrtev, nato je priletel še zdravnik, ki jim je pomagal in je vodil nujni odziv ekip. Helikopterji so žrtve prepeljali v glavno bolnišnico v Saskatchewan, pri prevozu pa so jim pomagala tudi reševalna vozila. V deželii so razglasili tudi oranžno stopnjo nevarnosti za primer množične nesreče. Oba osumljenca so pozneje opazili v mestu Regina, ki je od kraja prvih napadov oddaljeno kar 300 kilometrov. Policija ju je prepoznala manj kot tri ure po prvem napadu, je še poročal CNN. Gre za Damiena in Mylesa Sanderson, ki sta na begu z avtomobilom. Oba naj bi bila oborožena in zelo nevarna. Ni pa podatkov o tem, ali sta osumljenca v sorodstvenem razmerju. V deželah Saskatchewan, Manitoba in Alberta, torej na območju, ki je veliko kot skoraj polovica Evrope, so na vse mobilne telefone poslali opozorilo o nevarnih ljudeh, je poročal BBC. Tamkajšnje prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v notranje prostore, saj je obsežna iskalna akcija še v teku. "Bodite previdni! V svoje zasebne prostore spustite le ljudi, ki jih poznate," so na Twitterju pozvali kanadski policisti. Zaradi nevarnosti so zaprli tudi nekatere bencinske črpalke. Vodja policije v Saskatchewanu Rhonda Blackmore je na novinarski konferenci povedala, da so v preiskavo vključili vse razpoložljive vire in vzpostavili dva centra z zdravniško oskrbo. Motiva za kruto dejanje policija trenutno še ne pozna, je poročal Independent. STA in Val Krajnc, 05. kimavec 2022

Sat, 3. Sep 2022 at 18:03

5405 ogledov

Na Češkem vsaj 70.000 protestnikov na demonstracijah pod geslom Češka na prvem mestu
Češki protestniki zahtevajo nevtralno vlogo Češke glede obračunavanja v Ukrajini, odstop češke vlade, poceni plin, svobodo govora na družbenih omrežjih, stop množičnim migrantom in vrnitev zdravstva pred Covidom! Danes popoldne na Vaclavskem trgu v Pragi potekajo demonstracije pod geslom Češka na prvem mestu. Po ocenah naj bi se dogodka udeležilo več kot 70.000 ljudi, ki niso zadovoljni s sedanjo oblastjo in razmerami. Tudi češki policisti ocenjujejo, da se je na Vaclavskem trgu zbralo okoli 70.000 ljudi. Več ljudi se je na kraju dogodka zgrudilo in reševalci so se skozi zbrano množico le s težavo prebili do njih. Sicer pa protest poteka brez večjih težav. Med govorniki na prireditvi naj bi bila nekdanji predsednik Kmetijske zbornice Zdeněk Jandejšek in energetski strokovnjak Vladimír Štěpán. Napovedani govorci pa so tudi poslanec SPD Jiří Kobza, predsednica Trikolora Zuzana Majerová, komunistični kandidat za predsednika Josef Skála, ekonomist in dekan Ekonomske fakultete Ekonomske univerze v Pragi Miroslav Ševčík in odvetnica Jana Zwyrtek Hamplová. Organizatorji protestov zahtevajo, da bi Češka razglasila nevtralnost, »se osvobodila neposredne politične podrejenosti EU, SZO (WHO) in ZN«, zagotovila poceni dobavo plina iz Rusije ter »češko industrijo osvobodila odvisnosti od tujih podjetij«. Zahtevajo tudi "konec načrtnega redčenja naroda" z vojnimi begunci iz Ukrajine, povrnitev svobode izražanja v javnem prostoru in na družbenih omrežjih. Poleg tega protestniki zahtevajo, da zdravniki spet začnejo z običajnim delom oziroma s pregledi v ambulantah namesto telefonskih posvetovanj. »Cilj našega javnega nastopa in protesta je nujnost sprememb, predvsem pri reševanju vprašanj cen in energije, zlasti elektrike in plina, ki bosta že to jesen povzročila uničenje našega gospodarstva. Gospoda Fiala smo povabili na pogajanja, a žal nimamo odgovora. Zato se bomo še naprej zavzemali za konec te vlade. Zahtevamo njen odstop,« je dejal soorganizator dogodka Jiří Havel. Na oder v zgornjem delu trga so povabili tudi češkega premiera Petra Fialo (ODS), ki je zagovarjal delovanje vlade ter dejal: "Protest na Vaclavskem trgu so sklicale sile, ki trdijo, da so prorusko usmerjene, so blizu skrajnih stališč in so v nasprotju z interesi Češke." Nasproti 70.000 protestnikom stoji na stopnicah Narodnega muzeja nekaj deset nasprotnikov demonstracij, v rokah pa imajo zastave Nata in Evropske unije. 03. kimavec 2022, Val Krajnc  

Fri, 2. Sep 2022 at 09:25

3847 ogledov

Spodleteli atentat na argentinsko podpredsednico
Argentinska podpredsednica Cristina Fernandez de Kirchner se je po sojenju zaradi korupcije vračala s sodišča. Nenadoma je iz množice ljudi do nje pristopil moški in ji v obraz uperil pištolo. Po poročanju BBC se je pištola ob pritisku na sprožilec zataknila in to je rešilo argentinsko podpredsednico. Policija je storilca takoj prijela in ugotovila, da gre za 35-letnega Brazilca. Posnetki na družbenih omrežjih in tisti, ki so jih objavili lokalni mediji, kažejo, kako je atentator v podpredsedničino glavo uperil pištolo. Poskušal jo je ustreliti, pri čemer je de Kirchnerjeva sklonila glavo, vendar do strela dejansko ni prišlo. Eden izmed videov tudi prikazuje množico, ki je nato skušala zaščititi političarko. Argentinska policija je sporočila, da so osumljenca prijeli, med dokazi pa je tudi zasežena pištola. Prijetega atentatorja zaslišujejo, da bi ugotovili motiv za poskus atentata. Po poročanju lokalnih medijev naj bi šlo za 35-letnega Brazilca. Argentinski predsednik Alberto Fernandez je medtem povedal, da je bila pištola napolnjena s petimi naboji. V svojem nagovoru v četrtek pozno zvečer je obsodil napadalca in dejal, da je bil poskus umora de Kirchnerjeve eden najresnejših incidentov po letu 1983, ko se je v državo vrnila demokracija. "Ni se nam treba vedno strinjati, lahko imamo globoka nesoglasja, vendar pa sovražnega govora ne sme biti. To namreč ustvarja nasilje, kar pa ne more obstajati skupaj z demokracijo," je še dejal v nagovoru. Za petek je razglasil dela prost dan. Sam po sebi se seveda kot vzrok atentata ponuja prav korupcija oziroma huda zloraba položaja predsednika države, zato je zanimivo, da argentinski predsednik ni povedal ničesar o tem, marveč se je osredotočil na sovražni govor. Kakorkoli že, vedno ima vse svoj vzrok in posledico, česar bi se morali še posebej zavedati prav javni politiki oziroma »državniki«. Zoper Cristino Fernández de Kirchner poteka sodna obravnava, pri čemer je obtožena ogoljufanja države in goljufivega podeljevanja pogodb za javna dela v Patagoniji v obdobju med letoma 2007 in 2015, ko je bila predsednica. V primeru obsodbe ji grozi 12 let zapora in dosmrtna prepoved opravljanja političnih funkcij. Ker pa je podpredsednica tudi predsednica senata, kot taka uživa parlamentarno imuniteto. Zaradi tega tudi v primeru obsodbe ne bi bila zaprta, razen če bi njeno obsodbo ratificiralo Vrhovno sodišče ali če bi na naslednjih volitvah v senat konec leta 2023 izgubila svoj sedež. BBC in Val Krajnc, 02. kimavec 2022  
Teme
Andrej Šiško andrej šiško štajerska varda slovenska varda Vlado Čehič Štajerska varda

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Pahorjev sokrajan večkratni morilec, Janšev rojak oropal župnika, Šarčev someščan pedofil, Šiškov vardist zlorabil sorodnico