Na izrednem vrhu v Bruslju, so voditelji članic držav zveze NATO, v odziv na ruski napad na Ukrajino potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu – v Slovenski republiki (na Slovaškem), na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Moskva je tovrstno odločitev že kritizirala.
Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel poslej NATO osem večnarodnih bojnih skupin, razporejenih od Baltika do Črnega morja. V Evropi se nahaja 100.000 ameriških vojakov. 40.000 vojakov je pod neposrednim poveljstvom zveze NATO, večinoma na vzhodnem krilu.
Slovenija bo, v okviru ustanovitve štirih novih bojnih skupin, v Slovensko republiko (na Slovaško) poslala 200 vojakov. Ta odločitev je bila že sprejeta, gre pa za sodelovanje z drugimi članicami zveze NATO, je povedal premier Janez Janša ob prihodu na vrh.
Štiri nove bojne skupine predstavljajo takojšnje ukrepanje NATA, ki načrtuje tudi dolgoročno prilagoditev novi realnosti, nastali po ruski invaziji v Ukrajini. Voditelji držav članic so s tem ciljem vojaškim poveljnikom naročili, da preučijo možnosti ukrepanja. Odločitve naj bi sprejeli na vrhu NATA konec meseca rožnika v Madridu.
Moskva je že ostro kritizirala napovedano namestitev novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zveze NATO. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je NATU očitala, da skuša na vse načine upravičiti nevarno in destabilizirajoče kopičenje sil ter da namerno podaljšuje konflikt v Ukrajini.
"Militarizacija Evrope je zaradi prizadevanj NATA vse hitrejša, zavezništvo pa s tem utrjuje svojo protirusko usmeritev," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejala Zaharova in dodala, da z obljubami o pošiljanju orožja Ukrajini zavezništvo potrjuje svoj interes za nadaljevanje konflikta.
Zaharova je članice zveze NATO prav tako obtožila, da zgolj brezvoljno sledijo ZDA, in dodala, da se protiruska histerija vzpodbuja zato, da bi se povečali stroški nakupa orožja, od česar imajo finančne koristi prav ZDA.
Med pogovori zahodnih voditeljev ta konec tedna v Bruslju, v okviru zveze NATO, EU in skupine G7, je bila ena ključnih tem tudi, kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta tudi gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.
Voditelji članic zveze NATO so Kitajsko pozvali, naj obsodi ruski napad na Ukrajino, ravna odgovorno in se vzdrži podpore Rusiji v tej vojni.
Med ključnimi sporočili tokratnega izrednega vrha zveze NATO, ki poteka mesec dni po začetku ruskih napadov, je tudi napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami.
Reuters, STA in Vojko Pogačnik, 25. sušec 2022