Vojaški spopadi v Ukrajini so marsikaj postavili na svoje mesto in marsikoga na trdna tla. Seveda smo tudi tokrat priče specialni propagandni vojni, ki je pomemben del sleherne vojne, vendar so nekatere poteze pomembnih svetovnih javnomnenjskih akterjev dodobra razgalile njihovo dvoličnost. Očitno je, da imajo ti za dosego svojih ciljev več kot dvojna merila.
Tipični primer je postopanje velikana Facebook. Tudi marsikdo v Sloveniji se je že soočil z Facebookovo cenzuro in začasno prepovedjo objav na svojem profilu, čeprav se mu je zdelo, da v njegovem zapisu ni bilo nič tako hudo spornega ali sovražnega. Zato je še toliko bolj padlo v oči Facebookovo ravnanje, v zadnjih treh tednih, v zvezi z dogajanjem v Ukrajini. Facebook je najprej razveljavil prepoved poveličevanja neonacističnega bataljona Azov, enote v sestavi ukrajinske vojske, ki pripada skrajno desnemu sektorju. Nato pa je naredil izjemo v svoji politiki tudi glede sovražnega govora in začasno dovolil pozive k nasilju nad Rusi.
Obe odločitvi Facebooka sta seveda posledici zaostrovanja pritiska na Rusijo in solidarnosti z Ukrajino. Obenem pa ni moč spregledati dvojnih meril in popolne zlorabe popularnega družbenega omrežja za dosego konkretnih političnih ciljev. Skrbi zlasti relativizacija nevarnih neonacističnih idej, ki jih javno predstavljajo posamezni ukrajinski bataljoni ter njihov vpliv na širšo družbeno skupnost po svetu. Še bolj pa skrbi dejstvo, da so bataljoni tipa Azov dejansko vključeni v uradne ukrajinske oborožene sile in jih javno predstavljajo kot borce za svobodo.
Bataljon Azov so Združeni narodi in organizacija Human Rights Watch (HRW) obtožili hudih zlorab človekovih pravic, zlasti mučenja, posilstev in uporabljanja civilistov za živi ščit. Že jeseni 2014 pa je bil uradno vključen v ukrajinsko vojsko in je od ukrajinske vlade prejel tudi finančno podporo.
Poleg vlade so enote tipa Azov financirali številni ukrajinski oligarhi. Med njimi je najbolj znan milijarder Igor Kolomojski, nekdanji guverner pokrajine Dnipropetrovsk. Prav on je med drugim financiral satirično serijo zdajšnjega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in zatem še njegovo predsedniško kampanjo. Poleg Azova je Kolomojski finančno podpiral tudi druge bataljone ukrajinskih prostovoljcev, kot so Dnipro 1, Dnipro 2 ter bataljona Aidar in Donbas. Znan oligarh, ki je financiral Azov, je tudi Arsen Avakov, ki je bil med letoma 2014 in 2019 notranji minister Ukrajine. Povezave med neonacističnimi bataljoni prostovoljcev in Vlado ter ukrajinskimi pomembneži so torej neizpodbitne.
V začetku je bataljonu Azov poveljeval Andrij Bilecki, ki je leta 2010 izjavil, da je nacionalni smoter Ukrajine »voditi bele rase sveta v zadnji križarski vojni proti Untermenschen (podljudem) pod vodstvom semitov«. Bilecki ima vzdevek Beli vladar in je bil leta 2014, po strmoglavljenju Janukoviča, izvoljen v parlament, zaradi česar je potem izstopil iz Azova, saj poslanci ne smejo biti člani vojske ali policije.
Bataljon že leta novači neonaciste in ekstremne desničarje iz Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Norveške, ZDA in Brazilije ter od drugod po svetu. To so dobro dokumentirali Spiegel, Guardian in BBC. Takšno novačenje se je v sedanji ukrajinski vojni še okrepilo, v Ukrajino pa prihaja vse več prostovoljnih tujih borcev. Analitiki ocenjujejo, da je v Ukrajino v zadnjih osmih letih prostovoljno prišlo več kot 17.000 tujih borcev iz kar 50 držav. Sama po sebi se ponuja primerjava z dogajanjem v Španiji pred 2. svetovno vojno, kamor so sicer ravno obratno – z leve politične strani in cele Evrope – množično prihajali komunisti in ustanovili internacionalne brigade.
Še lani je bil bataljon Azov v vseh vodilnih zahodnih medijih odkrito označen kot "neonacistični", "fašistični" in "skrajno desni", bataljon ekstremistov. Leta 2019 je New York Times o bataljonu Azov poročal kot o "ukrajinski neonacistični paravojaški organizaciji", Guardian pa je v reportaži iz leta 2018 o Azovu pisal kot o "ultranacionalistični skupini z neonacističnimi povezavami".
V članku iz prejšnjega tedna pa je New York Times o istem bataljonu poročal zgolj kot o "enoti ukrajinske nacionalne garde", Guardian pa le še o "desničarskem bataljonu". Celo nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul, Putinove navedbe o nacistih v Ukrajini označuje za "golo propagando". “V Ukrajini ni nacistov," trdi McFaul, pri tem pa med zahodnimi politiki sploh ni osamljen. Ko ruski predsednik Vladimir Putin govori o "denacifikaciji" Ukrajine, ima očitno v mislih prav te bataljone skrajnežev, ki jih ukrajinska vlada nedvomno podpira tudi s finančnimi injekcijami.
Zgovorno je, da je Facebook prav na dan, ko so ruske sile napadle Ukrajino, odločil, da razveljavi prepoved poveličevanja Azova na svojih straneh. “Začasno bomo dovolili redko izjemo za hvalo polka Azov strogo v kontekstu obrambe Ukrajine ali njihove vloge v okviru ukrajinske nacionalne garde," so sporočili iz Facebooka ter hkrati dodali, da sta sovražni govor in poveličevanje nasilja še vedno prepovedana. Odvisno od višjega interesa in tega za koga dejansko gre, bi lahko dodali mi. Facebook je s tem svojim ravnanjem dokončno razgalil vso bedo manipuliranja z ljudmi. V višjem interesu je z »untermensch« (podljudmi) dovoljeno vse, očitno kažejo »übermensch« (nadljudje)!
Val Krajnc, 19. sušec 2022