Civilna iniciativa staršev za zaščito otrok je na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Vladnega odloka, ki določa obvezno samotestiranje otrok na koronavirus. O tem bi moralo odločati takoj, saj gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic otrok.
V Cvilni iniciativi staršev nasprotujejo samotestiranju in nošenju mask v šolah. Pobudo za ustavno presojo so vložili, ker menijo, da je "Vlada pod krinko varovanja splošnega zdravja šla predaleč" odloki pa niso ustavni in silijo ravnatelje, učitelje ter starše v protizakonita ravnanja.
Vladni odloki so brez zakonske podlage, zato z njimi država ne more omejevati pravic državljanov, še manj otrok, so zapisali v iniciativi. Nasprotujejo jim tudi, ker so vsebinsko vprašljivi, saj so "rezultati ukrepov v zadnjem letu porazni in vedno slabši".
Ravnatelji in ravnateljice so z izvajanjem Vladnega odloka, ki prepoveduje obiskovanje šole tistim učencem in dijakom, katerih zakoniti zastopniki niso podpisali Soglasja k izvajanju testiranja s testi HAG za samotestiranje, prevzeli odgovornost zaradi naklepne kršitve 4. člena Zakona o osnovni šoli. Gre za sum storitve kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti po členu 131. KZ-1, za kar je zagrožena kazen zapora do enega leta.
Ministrstvo za izobraževanje je ravnateljem obljubilo, da jih bo v primeru kakršnegakoli kazenskega pregona staršev zaščitilo. Vprašanje pa je, kaj lahko naredi Vlada v primeru vložitve zasebnih tožb zoper odgovorne v šolah, torej ravnatelje s konkretnim priimkom in imenom.
Učenci in dijaki se morajo zaradi vladnega odloka od 17. listopada trikrat tedensko obvezno samotestirati na koronavirus. Tisti, ki se ne testirajo, pa obenem niso cepljeni ali preboleli, ne smejo obiskovati pouka in se morajo začasno izobraževati na daljavo. Nekateri starši testiranju v šolah in obveznemu nošenju mask nasprotujejo, kar so ponekod izražali tudi s protestiranjem pred šolami.
Po zadnjih podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport testiranje zavračajo manj kot trije odstotki učencev. V ponedeljek se je samotestiralo 127.960 oz. 66 odstotkov učencev. Pozitivnih je bilo okrog 270 testov. Za 0,8 odstotne točke se je znižalo število učencev, ki testiranje zavračajo in se izobražujejo na daljavo. Prejšnjo sredo se je zaradi zavračanja ukrepov na daljavo šolalo 7264 učencev, kar je 3,77 odstotka vseh. Delež je po testiranjih v petek in ponedeljek padel in je s tem ponedeljkom pod tremi odstotki.
Delež učencev, ki testiranje odločno zavračajo se je znižal predvsem zaradi izsiljevanja njihovih staršev s strani oblasti. Starši morajo namreč sami poskrbeti za otroke, ki ne smejo obiskovati šol, pri tem pa nimajo nikakršne podpore. Preostaneta jim zgolj dopust ali bolniška, kar pa zagotovo ni trajna rešitev težave.
31 odstotkov učencev je v karanteni, so cepljeni proti covidu-19 ali pa so covid preboleli. Podatki so pripravljeni na osnovi vnosa podatkov 85 odstotkov šol, so pojasnili na pristojnem ministrstvu.
Ker gre za vprašanje kršitve temeljnih pravic otrok, ki lahko povzroči tudi dolgotrajne posledice, bi moralo Ustavno sodišče RS nemudoma odločati o tem. Škoda, ki lahko nastane z odlašanjem oziroma odlaganjem odločitve, je lahko neizmerna in nepopravljiva, tega pa so se ustavni sodniki dolžni zavedati.
STA in Vojko Pogačnik, 24. 11. 2021