Nezakoniti migranti so podrli ograjo na belorusko-poljski meji ter s kamenjem, steklenicami in palicami napadli poljske vojake. Ti so odgovorili z vodnimi topovi, solzivcem in t. i. šok granatami ter jih poskušali razgnati. Poljska obmejna straža je sporočila, da so v torek zaznali 161 poskusov nezakonitega prečkanja meje, od tega naj bi bila v večernih urah dva nasilna. Policija pa je objavila, da je bilo v torkovih izgredih na meji lažje poškodovanih devet policistov, vojak in obmejni stražar. Eden izmed poljskih policistov naj bi bil huje poškodovan.
Beloruski predsednik Lukašenko je včeraj opozoril, da je treba za vsako ceno preprečiti morebiten nasilen spopad z ilegalnimi migranti na belorusko-poljski meji. "Glavna stvar zdaj je, da zaščitimo našo državo in ljudi ter ne dovolimo spopadov," je poudaril.
Po navedbah beloruske tiskovne agencije Belta je ob tem tudi dodal, da imajo informacije o poskusih dostave orožja nezakonitim migrantom na meji s Poljsko. "Vem za poskuse, da bi se v začasne migrantske tabore dostavilo orožje. Zgolj kot provokacije, ki bi lahko vodile v fizični konflikt. Tega v nobenem primeru ne smemo dovoliti. Ne smemo dovoliti, da bi ta t. i. problem sprožil razgreto soočenje," je posvaril.
Uradni Varšavi je Lukašenko včeraj očital, da vse to počne "pod krinko ščitenja EU pred invazijo beguncev, ki jih je zahodna koalicija pod vodstvom ZDA zbombardirala in oropala". Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass, je Poljski obenem očital, da na meji nima le mejnih stražarjev, ampak tudi do 20 tisoč pripadnikov napadalnih enot z letalstvom in oklepniki.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v torek tudi odredil, da morajo skladišče nekega logističnega podjetja v mestu Grodno v bližini meje s Poljsko spremeniti v prostor za prenočevanje migrantov.
Evropska unija očita Lukašenku, da je prav on namerno v državo pripeljal ljudi iz kriznih regij in jih usmeril proti poljski meji, kar naj bi bilo maščevanje za sankcije EU-ja proti Belorusiji. Te je EU uradno uvedla zaradi zatiranja opozicije in civilne družbe v Belorusiji.
Poljski notranji minister Mariusz Blaszczak je za poljski radio Jedynka dejal, da bi lahko kriza za meji z Belorusijo trajala več mesecev.
"Pripraviti se moramo na dejstvo, da se razmere na poljsko-beloruski meji ne bodo hitro rešile. Pripravljeni moramo biti na več mesecev. Upam, da ne na leta," je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Poljski minister je tudi dejal, da so nezakoniti migranti ponoči znova poskušali prečkati mejo, pri čemer so "uporabili enake metode napadov na poljsko mejo" kot v torek.
Uradna Varšava je kritična do poskusov posredovanja nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Angela Merkel je v ponedeljek po telefonu govorila z Lukašenkom, Macron pa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller je za poljsko javno televizijo TVP povedal, da bi morala Berlin in Pariz Varšavo predhodno obvestiti o pogovorih z Lukašenkom oziroma Putinom.
Poljake pogovor nemške kanclerke z Lukašenkom čudi, saj je to "na nek način priznanje njegove izvolitve" za predsednika. Angela Merkel je z Lukašenkom v ponedeljek zvečer 50 minut govorila o krizi na meji. To je bil prvi pogovor kanclerke z Lukašenkom po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji velikega srpana lani. EU njegove vnovične izvolitve naj ne bi priznavala.
Macron je s Putinom govoril o vlogi, ki bi jo Rusija lahko imela pri reševanju migrantske krize. Putin pa je nato včeraj govoril z Lukašenkom. Moskva je neposredne pogovore med predstavniki Evropske unije in Belorusije danes pozdravila. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je povedal: "Zelo pomembno je, da je bil vzpostavljen stik med predstavniki EU-ja in beloruskim vodstvom," je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
STA, Tass, AFP in Bojan Strašek, 17. listopad 2021