V času nenehnega medijskega bombardiranja z zdravstveno krizo se pogosto zamegli dogajanje drugje po svetu. Medijsko poročanje je vedno bolj globalizirano in monopolizirano tam, kjer se je premaknila vloga državnih občil na raven nadnacionalnih konglomeratov privatnih korporacij, ki določajo kaj bodo državna občila poročala. Slovenija pri tem ni izjema. Zato je potrebno izpostavljati tudi novice in informacije, ki bodo vsakega državljana Republike Slovenije ozaveščale in obveščale, da bo zmožen videti širšo sliko in ne zgolj to, kar je na televiziji ob 19:00. Naloga vseh občil je prikaz informacij in ne usmerjanje oziroma oblikovanje javnega mnenja. To je naloga propagande.
Pri nas v Sloveniji marsikdaj slišimo različne opazke glede vojske, oboroženih sil in obrambe. “Kaj pa sploh še rabimo vojsko?”, “Ja proti komu se pa bomo borili?”, “Nas je tako in tako premalo, da bi se lahko obranili!” ipd. Takšno vzdušje je posledica postopnega razkroja obrambne zavesti, ki se dogaja v naši državi že od osamosvojitve naprej. Pacifistični idealizem devetdesetih let se bi moral razbliniti že med vojno v Bosni in Hercegovini, ampak se je začuda le okrepil. S prihodom dejanskih beguncev iz vojnih območij, se je izoblikovala tipična povojna misel, ki temelji na prepričanju, da je bila to poslednja vojna in da jih v prihodnosti več ne bo. Takšno vzdušje je izoblikovalo vsako povojno obdobje – po prvi svetovni vojni, kasneje po drugi svetovni vojni in celo po padcu Berlinskega zidu in koncu hladne vojne, se je to kazalo v evforiji množic. Ker pa je človeštvo pogojeno z večnimi resjedami, ki so podvržene zgodovinskim ciklom, se je neumno zanašati na utopično mišljenje, da bo tokrat drugače. Ne bo. Kdor spremlja svetovno dogajanje, se zaveda, da se zgodovina ponavlja in da se približujemo že videnim situacijam iz preteklosti.
Eksplozija proiranske militantne baze 2019. Iran krivi za to Izrael, ta pa očitke zavrača. Spor na Bližnjem Vzhodu predstavlja svetovno grožnjo, saj se z vsakim mesecem širijo svetovna zavezništva, katerih člani so v medsebojnih konfliktih po vsem svetu. (https://www.timesofisrael.com/us-officials-say-israel-behind-bombing-of-iranian-militias-in-iraq/)
Že pred desetletjem je postal pojem globalizacija tako prežvečen, kot so dandanes besede virus, cepljenje in zdravje. Ta pojem bi naj zaznamoval celotno 21. stoletje, saj bi se naj v tem stoletju svet povezal v eno celoto. Odprava meja, držav, narodnosti, verstev, ras in celo mišljenj, naj bi pomenilo nov začetek za človeštvo na svetovni ravni. Ta počasen proces se odvija pred našimi očmi, najprej ustvarja družbeno krizo, ki se bo razvila v gospodarsko, kasneje pa tudi varnostno krizo in nazadnje bo predstavljal problem, za katerega se bo ponudila rešitev. Rešitev, ki bo poskušala uveljaviti t. i. “Svetovni mir”. Takšna utopija se že sedaj prodaja predvsem mladim, preko različnih medijev in kanalov. Izoblikovanje Novega svetovnega reda, bo temeljilo na prisilnem združevanju različnih narodov, ki bodo podvrženi izjemnim pritiskom s strani velikih sil, ki imajo zadosti moči, da uveljavljajo svojo agendo.
Skupne pomorske vojaške vaje Kitajske in Rusije. Letos je Kitajska okrepila svojo prisotnost v okolici Tajvana in Japonske, kar je sprožilo odziv ZDA, ki je oblikovala novo zavezništvo, da bi zaustavili večanje vojaške moči Kitajske in Rusije na področju Južnokitajskega in Vzhodnokitajskega morja. ( https://www.scmp.com/news/china/diplomacy/article/3152912/china-russia-send-warships-past-japan-they-extend-show)
Če je bilo to pred 10 leti oklicano za teorijo zarote, se sedaj uveljavlja preko banalnih okoliščin. Kdo bi si mislil, da bo oblast izvajala prisilo na podlagi zdravstvenega stanja manj kot 1% prebivalstva. Ukrepi, ki bi naj preprečevali zdravstveno krizo, se tako vse bolj usmerjajo v odvzem prostosti in svoboščin posameznika ter se izkoriščajo za izvajanje nekakšnih izrednih stanj. To pa se kaže v spremembi družbene zavesti, v kateri se spreminja razmerje med prebivalci in oblastjo. Ne glede ali je politična ureditev demokratična ali totalitarna, se izvajajo podobni ukrepi na svetovni ravni, pri čemer se države, ki so zaenkrat še glavni akterji mednarodne skupnosti, podrejajo nekim nadnacionalnim organizacijam, ki jih “usmerjajo” kako zajeziti širjenje virusnih obolenj. Ukrepi, kakršni so zeleni listi oziroma pri nas t. i. pogoj PCT, predstavljajo vrata v digitalizacijo posameznika in celostni nadzor oblasti nad zasebnim življenjem vsakogar izmed nas. Napredek tehnologije se tako izkorišča za povečanje moči peščice ljudi za nadzor večine ostalih. Ali bomo na podlagi tega nadzora varnejši ali zgolj bolj ukroteni? Ali bo postal ideal razumnega človeka, ki stremi k znanju in razcvetu družbe, zamenjan z upognjenim kimavcem, ki bo s svojo samocenzuro koristil ostalim?
Konflkt na vzhodu Ukrajine se ne bo končal. Širjenje Severnoatlantskega zavezništva je dobilo sporočilo z uporom Rusov v Ukrajini in na Krimu. Situacija na Krimu je predstavljala velik geopolitični mejnik, ki je oznanjal konec hegemonije ZDA in NATO na svetu. (https://moderndiplomacy.eu/wp-content/uploads/2021/04/donbass-war.jpg)
Kakšni pa so kazatelji za možnost globalnega nasilja? Kako jih opazimo? Zakaj se jih ne predstavlja v slovenskih medijih? Odgovore na to, vam bomo podali v kolumni 3. Svetovna vojna.
Predragi Bakov, 25. vinotok 2021