ZDA so po terorističnih napadih pred 20. leti z namenom preprečevanja tovrstnih napadov začele množično vohuniti za lastnimi ljudmi. Administracija predsednika Georgea Busha ml. je v 45 dneh po hitrem postopku, sprejela zakon Patriot Act, s katerim je pomembno povečala pristojnosti obveščevalnih služb.
Obveščevalna agencija NSA je s tem prejela pooblastila, da množično prisluškuje telefonskim klicem ameriških državljanov, kar je na skrivaj počela vse do leta 2018, ko je zgolj spremenila metode. Zvezni preiskovalni urad (FBI) pa je brez sodnega naloga izdal 200.000 "pisem nacionalne varnosti" ter strogo nadziral približno toliko državljanov. Vse to je privedlo do samo ene obsodbe za kazniva dejanja povezana s terorizmom.
Zakon Patriot Act predstavlja veliko nevarnost za človekove in državljanske pravice, posebej do zasebnosti v spletni in mobilni komunikaciji. Z njim so obveščevalne agencije dobile precejšnja pooblastila, na drugi strani pa so bila pravosodju odvzeta orodja za preprečevanje zlorab. Vsekakor pa je bil tovrsten zakon v ZDA sprejet zaradi strahu. Danes lahko ocenimo, da je ta bil načrtno spodbujen.
Uradnega števila ljudi, ki so jih nadzirale obveščevalne agencije, žal ne poznamo. Delni vpogled v to je dalo šele razkritja žvižgača Snowdna, kar 12 let po terorističnem napadu.
Večina določbe Zakona Patriot Act je danes sicer še vedno v veljavi, le spornega 215. člena, ki je omogočal množično prisluškovanje brez sodnega naloga, pod pritiskom Snowdnovih odkritij, administracija predsednika Baracka Obame ni podaljšala. Vsekakor pa NSA s programom Upstream, avtoriziranim z zakonom FISA, še vedno izvaja prestrezanje metapodatkov pri digitalni komunikaciji med državljani ZDA in tujino.
Kljub koncu zakonske podlage, ki je obveščevalnim agencijam omogočala množično prisluškovanje, te nadzor še vedno izvajajo, a v drugačnih oblikah. Ustanovitelj portala The Privacy Issue, ki piše o tematiki digitalne zasebnosti, Viktor Vecsei, trdi, da gre za očitno kršitev pravice do zasebnosti po četrtem amandmaju ameriške ustave.
Sedem let po terorističnem napadu, je bilo sprejeto še dopolnilo zakona o izvajanju nadzora v tujini FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act). Tako je 702. člen zakona odpravil zahtevo po sodnem nalogu za obveščevalne agencije pri nadzoru komunikacije med Američani in "zunanjimi tarčami". S to spremembo so se odprla vrata uporabi NSA-jeve vohunske programske opreme PRISM in Upstream.
PRISM je dejansko orodje za zbiranje zasebnih spletnih podatkov tujih državljanov, vendar pa pri tem pobere tudi podatke državljanov ZDA. Med temi podatki so e-pošta, datoteke in fotografije z računov Gmaila, Facebooka, Appla, Microsofta in drugih tovrstnih podjetij. Partnerski program Upstream pa se infiltrira v infrastrukturo medmrežja ter sistematično kopira in filtrira uporabnikov promet.
V zadnjem obdobju se je skokovito povečalo tudi nameščanje varnostnih kamer v ameriških, pa tudi drugih mestih na ostalih celinah. Za primerjavo naj bi bilo po navedbah Guardiana v ZDA leta 2004 nameščenih pet milijonov kamer, danes pa je to število več kot 80 milijonov. Več kot polovica teh kamer je dejansko povezanih v spletna omrežja. Žal pri tem ni znano število kamer s tehnologijo za prepoznavanje obraza. Ta tehnologija je izjemno nevarna. Še posebej v določenih situacijah, kakršni so npr. javni protesti, zborovanja in podobno. Obenem pa je kršena tudi splošna potreba po zasebnosti med vsakodnevnimi opravki.
V teh letih se je tudi izjemno povečal vpliv korporacij, kakršen je Facebook. Ker ljudje vse več časa preživimo v prostorih, ki jih lahko nadzorujejo – v službi, na sestankih, zmenkih in v prostem času, se s tem zmožnost nadzora nad našim življenjem in vplivom na družbo nenehno povečuje.
Vse našteto dokazuje, da je bil Orwellov koncept Velikega brata, čigar ideje so nam bile sprva predstavljene, kot plod domišljije, dejansko načrtno vpeljan v človeško družbo. Danes so tovrstne »ideje« dejansko največja grožnja zasebnosti, obenem pa je vsesplošen in vseprisoten neviden nadzor očitno postal realnost in del vsakdana. In to je šele začetek …
Bojan Strašek, 11. kimavec 2021