Potem, ko je brazilska vlada razkrila načrte za gradnjo 950 kilometrov železnice skozi Amazonijo, je to pri množicah brazilskih domorodcev sprožilo gnev in odločno nasprotovanje. Tamkajšnji domorodci zahtevajo, da vlada več staroselskih ozemelj zaščiti pred nezakonito sečnjo in krčenjem gozdov, obenem pa odločno nasprotujejo gradnji železnice za prevoz žita skozi Amazonijo, ki bi ogrozila ozemlja njihovih prednikov. Domorodci nasprotujejo načrtom gradnje železnice Ferrograo za prevoz žita v amazonska pristanišča, saj so prepričani, da bo železnica uničila ozemlja njihovih plemenskih skupnosti. "Ferrograo je vlak smrti in krčenja gozdov," trdi staroselska aktivistka Alessandra Korap Munduruku, ki je tudi prejela Goldmanovo nagrado za okoljske aktiviste. "Železnica ne bo prevažala ljudi, kot trdijo, ampak žito mednarodnih podjetij, ki financirajo ta projekt." Vodja največje brazilske krovne organizacije domorodcev APIB Kleber Karipuna, je dejal, da se vlada o gradnji železnice ni posvetovala s staroselskimi skupnostmi, kar je sicer njena dolžnost. Je pa napoved gradnje že sprožila val kupovanja zemljišč ob načrtovani poti. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je sicer sprejel skupino štiridesetih domorodnih voditeljev. Na družbenem omrežju X je v zvezi s tem dejal: »Moja moralna dolžnost je, da storim vse, kar je v moji moči, da zmanjšam trpljenje staroselcev in zagotovim njihove pravice,« Toda voditelji domorodcev dejansko niso prejeli ničesar otipljivega, le obljube. "Odšli smo z zavedanjem, da se naš boj nadaljuje. Imamo vlado, ki se z nami pogovarja, vendar ji kmetijski lobi preprečuje vladanje," je novinarjem povedal poglavar Edinho iz plemena Macuxi v zvezni državi Roraima. Po njegovih besedah se je protestnemu pohodu pridružilo 8.000 ljudi. Domorodci glasno očitajo brazilski vladi, da ni izpolnila obljub o uradnem priznanju rezervatov staroselcev, ki so zaključili postopek razmejitve ozemlja in dokazali, da gre za zemljišča njihovih prednikov. Priznanje je namreč ključnega pomena za zaščito njihovih ozemelj pred vdori nezakonitih sekačev gozda, rudarjev zlata in pred zasedanjem zemljišč za kmetijsko rabo, ki se vse bolj širi v Amazonijo. Lulova manjšinska vlada se še ni odločila, ali bo odobrila železniški projekt, ki ga podpira brazilski kmetijski sektor.Kmetijska skupina brazilskega kongresa si prizadeva zgraditi 950 km dolgo železnico, ki je bila prvič predlagana leta 2015 in bo namenjena prevozu soje iz države Mato Grosso v pristanišče Miritituba na reki Tapajos, ki je eden izmed pritokov Amazonke. Nova železnica naj bi po trditvah »stroke« zmanjšala stroške prevoza za 25 odstotkov in v ozračje izpustila manj CO² kot tovornjaki, ki trenutno prevažajo žito. Voditelji domorodcev v Braziliji so v sredo 24. 04. 2024 pozvali vrhovno sodišče države, naj odloči o odprti zadevi o temeljni pravici njihovega ljudstva do zemljišč prednikov, kot je določena v brazilski Ustavi. Kritizirali so zakonodajalce, ker so pospešili predloge zakonov, ki bi omogočili komercialno kmetijstvo in rudarstvo na zemljiščih rezervatov, prepričani so namreč, da se bosta posledično povečala nezakonita sečnja in krčenje gozdov.Zadnje dogajanje v zvezi s pravicami in dejanskim odnosom oblasti do domorodcev v Braziliji, jasno kaže, da so v svojem bistvu »pravice domorodcev« in »človekove pravice«, zgolj mrtva črka na papirju, četudi so nedvomno zapisane v Ustavi države in v Razglasu Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev.Bojan Strašek, 26. mali traven 2024

Civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn nasprotuje projektu družbe Energija na veter, ki namerava zgraditi kar 56. vetrnih elektrarn na Pohorju in sicer pod Roglo, na Treh kraljih in na Arehu. Na območju bistriškega dela Pohorja jih nameravajo postaviti na naslednjih lokacijah: v Gradišču (22), pri Treh kraljih (21) in na Arehu (14). Predstavniki civilne iniciative so nam predstavili svoje poglede na ta sporni, po njihovem mnenju povsem nedopustni projekt. Na največjem gozdnem območju Štajerske namreč nameravajo zgraditi kar 56 vetrnih elektrarn visokih okrog 200 metrov, kar je običajnim ljudem povsem nepredstavljivo. Tako visokih objektov namreč ni niti v slovenski prestolnici Ljubljani, niti v bližnji štajerski metropoli Mariboru.Predstavniki civilne iniciative so opozorili na netransparentnost, neustreznost in škodljivost umeščanja vetrnih elektrarn na bistriško Pohorje, kjer projekt, brez vednosti tamkajšnjih prebivalcev, poteka že pet let. Šele letos so dejansko izvedeli zanj.Za postavitev ene vetrne elektrarne bi bilo treba najprej pripraviti ustrezno zemljišče, kar pomeni, da bi bilo treba posekati za eno celo nogometno igrišče dreves in narediti golosek. 56 vetrnih elektrarn pa dejansko pomeni kar 56 golosekov v velikosti nogometnega igrišča, vse to na vrhovih Pohorja ... Za vsako vetrnico je potrebno zgraditi betonski temelj. Za izgradnjo le-tega pa je potrebnih kar 200 »hrušk« betona. Na samo prizorišče, kjer naj bi električne vetrnice postavili, bi bilo treba Ves material in železne armature bi bilo treba na samo prizorišče tudi pripeljati. Gre za nepredstavljivih 200 »hrušk« za eno vetrnico in za 11.200 tovornjakov betona za 56 vetrnic! Prav tako bi bilo treba tja pripeljati tudi 56 stebrov, visokih okrog 135 m, ki bi jih sestavili na vrhu Pohorja, saj celih ni možno peljati niti po avtocesti, še manj po pohorskih ovinkih. Temu pa bi sledil še ves material za 56 vetrnic, ki bi naj imele premer 60 metrov. Jasno je, da je to za Pohorce in tudi za ostale prebivalce Slovenije nepredstavljivo, nerazumno in nedopustno.Električne vetrnice s premerom 60 metrov, bi povzročale zelo neprijeten hrup in magnetno ter še kakšno energijsko polje, stale pa bi zgolj 300 metrov od najbližjih hiš Pohorcev. Nekatere električne vetrnice bi stale celo blizu vodnih zajetij krajevnih skupnosti Kebelj, Tinje in občine Oplotnica in s tem neposredno ogrožale celo vire pitne vode. Zgraditi bi bilo treba tudi dostopnejše ceste in primerno infrastrukturo, od samih vetrnic pa zgraditi še ogromne kanale za kablovode v dolino do Slovenske Bistrice ali do Ruš. Negativnih posledic, ki bi nastale z izvedbo projekta družbe Energija na veter, je očitno preveč, zato Pohorci odločno sporočajo, da nikakor ne bodo dovolili izvedbe načrtovanega projekta. Tistim, ki jih zanimata samo denar in dobiček pa sporočajo: »Tace stran od Pohorja!«26. kimavec 2023, Jana Pretnar

Drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2) dobiva podporo tako na lokalni ravni, kot tudi na državni ravni. Od leta 2019 do danes med energetsko krizo, se je tudi povečala podpora po dodatni proizvodnji električne energije in zmanjšanju uvoza elektrike. Vprašanje pa je, ali se bo dodatni jedrski blok zgradil pravočasno in ali bo zgolj en blok dovolj? V Občini Krško poteka drugi krog lokalnih volitev, oba kandidata za župana pa sta potrdila, da se bosta zavzemala za gradnjo drugega jedrskega bloka. Enako sta odgovorila za odlagališče za nizke - in srednjeradioaktivne odpadke na Vrbini pri Krškem. Hkrati sta obljubljala, da bodo nadomestila, ki nastanejo zaradi omejene rabe prostora in nuklearke, tudi uporabljena v dobrobit občanov. V prvem krogu je nekdanji poslanec Slovenske Nacionalne Stranke Dušan Šiško prepričal 2413 volivk in volivcev (24,6 odstotka), kriminalistični inšpektor Janez Kerin pa je prejel 1936 glasov (19,75 odstotka). Hkrati se je ob robu energetskega foruma Slovensko-nemške gospodarske zbornice za Energetiko.NET oglasil državni minister za okolje in prostor Uroš Vajgl. Ta je dejal, da se bo postopek umeščanja drugega jedrskega bloka v Krškem lahko pričel v začetku naslednjega leta. Dejal je tudi, da se bo pred postopkom umeščanja moralo počakati še na sprejem prostorske strategije države do leta 2050, ker trenutna strategija drugega bloka ne obravnava. Nekdanji predsednik Vlade in sedanji obrambni minister Marjan Šarec se je prvi pričel aktivno zavzemati za gradnjo JEK2 leta 2019, ocena projekta je bila takrat 6 milijard (vir STA). Poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar je že vinotoka v intervjuju za Delo dejal, da mora priti JEK2 v uporabo do leta 2033, ko se bo prenehal uporabljati premog. Ta časovni okvir 11. let je za strateške gradnje in prilagoditev celotnega državnega sistema na takšno novost relativno kratko obdobje. Tudi trenutni predsednik Vlade Robert Golob in nekdanji predsednik uprave GEN-I je konec vinotoka dejal, da se verjetno ne bo možno izogniti referendumu o JEK2, ki bi se moral izvesti v roku 5. let. Hkrati je obljubil, da bo vlada dala GEN energiji d.o.o. mandat, naj pospeši priprave za gradnjo JEK2. GEN energija d.o.o. je krovna družba znotraj skupine GEN in je v 100% lasti države. Ta je že dobila energetsko dovoljenje za novo jedrsko elektrarno in sicer za tehnologijo tlačnovodnega reaktorja tretje generacije z inštalirano močjo približno 1100 MW. Struktura državnega lastništva GEN skupine in družb znotraj nje (vir GEN energija). Kot kaže je trenutna energetska kriza pripomogla k temu, da se pričnejo izvajati ukrepi, ki bodo izboljšali slovensko energetsko samozadostnost. Proizvodnja elektrike je bila vinotoka najmanjša v zadnjih 19. letih, saj sta bila ravno med energetsko krizo izvedena tako remont JEK in izklop šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) iz elektroenergetskega sistema. Tako je bila močno spremenjena tudi struktura proizvodnje energije. Do sedaj so bili običajno deleži hidroelektrarn, jedrske elektrarne in termoelektrarn tretjinski. Tokrat pa je skoraj dve tretjini proizvodnje (63 odstotkov) odpadlo na hidroelektrarne, nekaj manj kot tretjina (32 odstotkov) na termoelektrarno, ostalo pa na sončne in vetrne elektrarne. Potrebno je tudi vedeti, da je proizvodnja nejedrske in netermalne energije, odvisna od podnebnih faktorjev, kot so pretok rek, moči vetra in obsevanosti sonca. Spremenila pa se je tudi »uvozna odvisnost« Slovenije. V elektroenergetskem sistemu so uvozili 1210 GWh elektrike, izvozili pa 655 GWh. V primerjavi z vinotokom lani je bil uvoz večji za 42 odstotkov, izvoz pa manjši za 16 odstotkov. Slovenija je vedno nihala med uvozom in izvozom električne energije, odvisno od različnih spremenljivk, ki so vplivale na proizvodnjo. Sedaj pa se je zgodilo to, da smo zaradi energetskih špekulacij in (ne)upoštevanja vidno prihajajoče energetske krize, prišli do točke, ko je Slovenija postala močno odvisna od uvoza elektrike po novih visokih tržnih cenah. Predviden videz novega reaktorje JEK (vir GEN energija). Kaj to pomeni za Slovenijo in Slovence? Izgradnja najbolj stabilnega in od okolja neodvisnega vira energije tj. jedrske energije, je več kot le nujna. Zaradi sporazuma z Republiko Hrvaško, Slovenija zastonj izvaža kar 50% jedrske energije JEK na Hrvaško. Torej 15%-20% slovenske jedrske energije dobijo Hrvati. Preostala energija je osnovana na starih fosilnih gorivih, na nestalnem toku rek, moči vetra in moči sevanja sonca. Navkljub poskusom zmanjšanja porabe električne energije, se bo tehnološki napredek razvijal v smeri povečanja porabe elektrike za praktično vso tehnologijo, saj se fosilna goriva poskušajo omejiti tako v prometu, kot tudi v industriji, kar bo privedlo do povečanja uvoza dodatne električne energije. Četudi uspemo v 11 letih zgraditi JEK2, se bo potrebno vprašati ali bo takrat dovolj zgolj en dodaten reaktor za »zeleno družbo«, ki bo porabila bistveno več električne energije kot sedaj? Ali pa se bo zgodilo, da bomo navkljub energetski samozadostnosti, še naprej špekulativno prodajali elektriko po nizki ceni v tujino, da bomo potem umetno ustvarjen primanjkljaj uvozili iz Avstrije, ki je že najavila, da hoče postati izvoznica električne energije? Ne smemo pozabiti, da je ravno Avstrija tista, ki se na mednarodni ravni trudi, da bi preprečila gradnjo NEK2, saj bi s t tem preprečila slovensko energetsko samozadostnost! 30. listopad, Jana Pretnar in Darja Stopar

Letošnja zima je v večjem delu Slovenije skoparila s padavinami in posledice so že tu. Sonce počasi postaja vse močnejše, obilnejših padavin pa še vedno ni na vidiku. Zato je bila pred dnevi za večji del Slovenije razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, saj se bo izsušenost vrhnjega sloja tal še povečala. Letošnji marec zaenkrat upravičuje svoje slovensko ime sušec. V tem mesecu marsikje po Sloveniji ni padla niti kaplja dežja. Tudi sicer je bila letošnja zima zelo skromna s padavinami, vrhnji sloj tal pa je še dodatno izsuševal veter. Izsušenost tal se bo v prihodnjih dneh še povečala. Ob sončnem in vetrovnem vremenu ter hkratnih  temperaturah okrog 15 stopinj Celzija, lahko vsak dan izhlapi več kot dva ali celo trije litri vode na kvadratni meter. Zato je do preklica za vso Slovenijo, z izjemo območij s snežno odejo, razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja in posledično prepoved kurjenja v naravi. V tem tednu nam bo jugozahodni veter prinesel precejšnjo otoplitev. Posledično se tudi jutranje temperature v večjem delu Slovenije ne bodo več spuščale pod ničlo. Ob popoldnevih se bo v najtoplejših krajih na vzhodu države lahko ogrelo tudi nad 15 stopinj Celzija. Jugozahodnik bo sicer prinesel tudi več vlage in s tem nekoliko več oblačnosti, vendar bo vreme večinoma ostalo suho. Zgolj v sredo dopoldne bi ponekod lahko padlo nekaj kapelj dežja. V drugi polovici tedna se bo veter spet obrnil in prišli bomo pod vpliv severovzhodnega vetra. Ta nam bo prinašal zračno maso iz močno ohlajenega vzhoda Evrope. Temperature se bodo ponoči spet spuščale globoko pod ničlo, čez dan pa bo pihal nič kaj prijeten veter. V večjem delu Slovenije bodo ob koncu tedna temperature popoldne le malo nad pet stopinj Celzija. Za letošnjo kmetijsko pridelavo bo zato zelo pomembno vremensko dogajanje meseca malega travna. V kolikor bo ta mesec padla zadostna količina padavin, se bo morda trenutno stanje bistveno izboljšalo. V kolikor pa bo tudi ta mesec suh, obstaja velika bojazen, da bodo letos kmetijski pridelki zelo poškodovani oziroma bo suša hudo oklestila tako njihovo količino kot kakovost. To bi lahko pomenilo, da se bomo morali, po dve letni plandemiji, vojni na evropskih tleh, energetski krizi in posledično visokem dvigu cen energentov, soočiti še s pomanjkanjem hrane ter visokim dvigom cen osnovnih življenjskih potrebščin. V tem primeru se nam zagotovo ne obeta prav nič dobrega … Jana Pretnar, 14. sušec 2022    

Po letu in pol trajajoči agoniji nadpolitično režirane načrtovane plandemične korona situacije, se v Sloveniji kot odgovor na politično zlorabljanje ljudstva ozaveščeni ljudje učinkovito organizirajo tudi lokalno. Zavod Rodna Zemlja je organizator Vaških večerov, ki vznikajo po Sloveniji kot gobe po dežju in zagotavljajo lokalnemu prebivalstvu gradnjo Lokalnih podpornih skupin, kjer ljudje dobijo prave informacije o stanju v državi in po svetu. Obenem prejmejo tudi znanje, kako s polno močjo svobode in suverenosti reči vladnim ukrepom jasno, odločno in dosledno NE! Rodna Zemlja je aktivna že od leta 2008. Ustanoviteljica je Jasna Martinjak, mati treh odraslih otrok in babica. Od posledic po cepljenju prvega otroka pri letu dni starosti (leta 1994) se posveča izključno naravnim načinom ohranjanja zdravja. Po poklicu je oblikovalka, leta 2005 pa se je preselila iz Ljubljane v naravo na obrobje mesta. 20 let je delala unikatne poslikave in učila tehnike poslikav, vmes tudi šivala, varovala otroke, organizirala dogodke, pisala v različne časopise ... Leta 2008 je, po izidu knjig V. Megreja, s sodelavci ustanovila Zavod Rodna Zemlja z namenom ustanovitve Rodovne šole in njene implementacije v sistem. Preko predhodnega uresničenja mnogih drugih projektov (poskusi nastanka rodovnih vasi in posestev, zakon o rodovnih posestvih, poskusne rodovne šole, dogodki za samske, raziskava o povezanosti v lokalni politiki Povej, film Razkrito ozadje korone, oddaja z zdravniki Odkrito o Covid-19) zdaj organizirajo Vaške večere za gradnjo Lokalnih podpornih skupin (LPS) v času množičnega kršenja človekovih pravic in zastraševanja. Delujejo po načelih Rodovne šole, permakulture in visokih moralno etičnih načelih. Ob 10. letnici delovanja v letu 2018 je Rodna Zemlja izvajala projekt "Povej: Kako povezati lokalno skupnost, prisluhniti pobudam in izboljšati razmere v državi." Prostovoljski projekt je bil namenjen povečanju vključevanja prebivalstva v lokalne politike.  Ob zaključevanju projekta Povej se je po svetu začela izvajati korona diktatura. Spontan odziv ob tem dejstvu je bila poglobitev (sušec 2020) v dnevno prihajajoča video gradiva, iz katerih je nastal  dokumentarec Razkrito ozadje Korone.  Vzporedno je prišlo do povezovanja ljudi in nastanka Gibanja Triglav iz t. i. Povezave za suverenost, ki je bila osnovana malega travna 2020. Sprva s prvimi zoom sestanki, z mali srpanom 2020 pa najprej s skrivnimi srečevanji v živo s ključnimi akterji, prepoznanimi kot ljudje, ki so sposobni narediti potrebne spremembe v državi. Po letu dni izrazite vključenosti v povezovanje različnih gibanj in skupin, kjer je v sodelovanju prihajalo do razhajanj in celo bridkih trenutkov, je postalo – ponovno – jasno, da je za uspeh pri povezovanju nujno, da morajo vsi, ki so srčno predani ozaveščanju in akcijam za ponovno pridobitev/vzpostavitev svobode, v svojem lokalnem okolju vzpostaviti podporne skupine. Tako nastaja pravi temelj  povezovanja, o katerem je toliko govora. K takšnemu delovanju spodbujajo prav vse vidnejše aktiviste v Sloveniji. Cilj je, da ima vsaka občina Lokalno podporno skupino (LPS). Občin ni tako zelo veliko, le 212, za primerjavo s koncem obdobja Avstro-ogrske leta 1918, ko jih je bilo brez Primorja več kot 1.000. In tudi ozaveščenih judi je danes mnogo več kot toliko. Vsakdo lahko pomaga v svojem lokalnem okolju povezati ljudi in vztrajati pri tedenskih srečevanjih. Pri tem Rodna Zemlja deluje kot organizator in pomočnik pri vzpostavitvi, mediator ter izobraževalec.   Trenutno je vzpostavljenih 50 Lokalnih podpornih skupin. Pri tem delu so veseli novih prostovoljcev iz vseh slovenskih občin in se obenem zahvaljujejo vsem, ki množično pristopate. Kako vzpostaviti prvi vaški večer? Za začetek je v vašem kraju potreben zgolj en povezovalec. Dobro je, da je že seznanjen s pravo sliko glede dogajanja in obenem brani človekove pravice v svojem življenju. Potreben je še prostor za približno 20 ljudi. Potem je potrebno le še povabiti ljudi, ki si želijo sprememb in življenja v svobodni in človeku prijaznejši družbi. Z Vaškimi večeri so začeli v občini Ig, kjer živi tudi pobudnica Jasna Martinjak. Doslej je bilo tam (Ig) že 15 Vaških večerov. Na Krasu jih je bilo 9. Škofja loka je imela predpretekli teden prvi takšen večer. Organizirani so tudi v Gorici, Laškem, Sevnici, Krškem, Kamniku ... Čaka še 50 skupin ljudi, da pobudniki pridejo v njihove kraje. Cilj je, da ima vsaka lokalna skupnost (212 občin) svojo Lokalno podporno skupino (LPS). Povezovalec LPS (Lokalne podporne skupine) mora najprej imeti srčno željo povezovati ljudi v svojem kraju. Takoj za tem mora biti sposoben braniti človekove pravice z vso integriteto, kar je premore. Pri tem mu pomagajo v Rodni zemlji, ki je organizator Vaških večerov. Skupnost Lokalnih podpornih skupin tvori Gibanje Triglav. Lokalna podporna skupina mora najprej zgraditi svoje jedro. Ta ima dva osnovna namena: da ljudem iz svoje lokalne skupnosti zagotovi prave informacije o tem, kaj se v resjedi dogaja in da zna ljudi podpreti pri uresničevanju njihove svobode v vsakdanjem življenju. Zagotavlja redne  tedenske sestanke. Nekaj izziva je z uporabo občinskih prostorov, ki sicer pripadajo nam, ljudem, a zaposleni v javni upravi na to pozabljajo in se sklicujejo na navodila, ki jih dobivajo. Da bi v vaši občini začeli z Vaškimi večeri, pišite na zavod.rodna.zemlja@gmail.com. Slišali vas bodo in vam pomagali, da tudi pri vas vzpostavite Lokalno podporno skupino, v kateri boste svojim soobčanom ponudili možnost, da izrazijo svoj pogled in skupnosti ponudite orodja za opolnomočenje ter svobodno življenje – ta orodja boste dobili od Rodne Zemlje. Predviden čas druženja je 45+45 minut. Vsak je vabljen, da pripelje prijatelja ali družinskega člana, za katerega želi, da bi izvedel te informacije. Vaške večere soustvarjajo prav vsi skupaj. Vsi prispevajo, da nastaja orodje za soobčane, ki služi namenu in cilju, to pa je osvobojeno ozemlje v vaši občini. Ozemlje osvobojeno strahu in neznanja. Naša skupna pot je pot svobodnega in suverenega naroda, s katero bomo pokazali sebi in svojim otrokom, da smo in živimo, dihamo vsak trenutek svojega življenja. Samo Korošec in Jasna Martinjak, 01. gruden 2021      

Knjiga Slovenske srenje kot izročilo in priložnost je prva poglobljena monografija o slovenskih agrarnih skupnostih, ki predstavljajo še enega izmed jasnih dokazov slovenske domorodnosti in staroselstva. V začetku listopada jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Združenjem predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, agrarnimi skupnostmi, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z agrarnimi skupnostmi. V knjigi je na enem mestu predstavljen pomen izročila slovenskih srenj ali agrarnih skupnosti in njihovega ohranjanja. Te si kot zgodovinsko izročilo in kot izpričana institucija starodavne družbene ureditve Slovenske ljudovlade, Slovenske pravde ter uspešnega skupnega upravljanja s premoženjem, zaslužijo spoštovanje in varovanje tudi v prihodnje. Uvodoma so razloženi temeljni pojmi o vaških srenjah ali agrarnih skupnostih, predvsem njihov zgodovinski nastanek ter sedanja organizacija in zemljepisna porazdelitev po Sloveniji. Osrednji del je namenjen predstavitvi ter kritičnemu pogledu v preteklost in prihodnost več kot 80 agrarnih skupnosti iz vseh slovenskih okrožij vključno z zamejstvom. Na Slovenskem danes deluje 638 agrarnih skupnosti. Urednica zbornika Nevenka Bogataj je izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da je po letu dni zbiranja in urejanja prispevkov več kot 110 avtorjev, končno izšla knjiga, ki opisuje gospodarjenje s skupnim premoženjem na trajnostni način. Konkretni primeri jasno dokazujejo, da je mogoče z nepremičninami v solastnini ali skupni lasti članov agrarnih skupnosti kakovostno upravljati in hkrati varovati okolje. Recenzent zbornika, dr. Andrej Udovč, je poudaril, da je Slovenija z monografijo o Slovenskih srenjah prejela kakovostno študijsko gradivo o skupnem upravljanju s premoženjem agrarnih skupnosti. Egon Rebec iz Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil, da agrarne skupnosti kakovostno gospodarijo z vaškim premoženjem z namenom zagotavljanja skupnega dobra, zato jim je potrebno zagotoviti pogoje za uspešno delovanje tudi v prihodnje. Med odlike slovenskih srenj oziroma agrarnih skupnosti, sodijo omogočanje ohranjanja poseljenosti podeželja, skupno uresničevanje interesov, predvsem pa trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, pogosto tudi manj kakovostnimi. Slovenske srenje, ki predstavljajo še enega izmed jasnih dokazov slovenske domorodnosti in staroselstva, dajejo slovenskim vasem vitalnost in obenem omogočajo medsebojno povezovanje prebivalcev podeželja. Samo Korošec, 18. listopad 2021